Ministrica dr. Helena Jaklitsch na obisku v Barkovljah in Dolini

Piše: MČ, Matej Caharija

Ministrica dr. Helena Jaklitsch je obiskala barkovljansko skupnost

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je bila v sredo, 24. februarja, na obisku v Barkovljah. Najprej si je ogledala cerkev in pokopališče, kjer sta jo sprejela kulturna delavka Vera Poljšak in duhovnik g. Tomaž Kunaver, ki ob nedeljah daruje sv. maše. Sledil je obisk prostorov Slovenskega kulturnega društva Barkovlje, kjer je delovanje društva predstavila domačinka Vera Poljšak. Barkovljanska skupnost ima dolgo slovensko tradicijo, za katero zavedno skrbi še danes. Vera Poljšak je obrazložila, kako so pravzaprav cerkvena skupnost, društvo in šola tesno povezani s skupnim sodelovanjem in delovanjem. Čeprav se tudi v Barkovljah, kot skoraj v vsakem naselju pri nas, z leti niža število rojakov, je vendar še vedno živo slovensko kulturno delovanje. Pri društvu organizirajo številna predavanja, predstavitve, glasbene in gledališke dogodke. Med tradicijami pa so gotovo Prešernova proslava,  procesija ob prazniku Rožnovenske Matere Božje, tradicionalne narodne noše, vezanje venčkov ob godovanju sv. Ivana in božični sejem. Ogledali so si tudi zunanje prostore, ki so bili predvsem dragoceni v poletnem času, je povedala domačinka, saj so lahko priredili marsikaj na odprtem tudi v izrednih časih, ki jih prinaša pandemija. Kot pri marsikaterem društvu je tudi delovanje SKD Barkovlje trenutno zaustavljeno, Vera Poljšak si je pri tem zaželela, da bi zdravstvena kriza kmalu minila oz. da bi se v poletnem času stanje vsaj toliko izboljšalo, da bi lahko priredili nekaj dogodkov na odprtem.

Osnovna šola Fran Saleški Finžgar se v tem mesecu spominja 150-letnice rojstva pisatelja in duhovnika, po katerem se poimenuje. Leta 1978 so se barkovljanske učiteljice odločile, da bodo poimenovale šolo, sestavile so odbor, ki se je odločil za Finžgarja. Dne 16. maja leta 1982 se je slavnost začela v šolskem preddverju, pred Finžgarjevim kipom, ki ga je izdelal Klavdij Palčič. Sledil je bogat kulturni program v društvu Barkovlje.

Ob tej obletnici, 150-letnici pisateljevega rojstva, pa so učno in neučno osebje ter učenci pripravili niz dogodkov in razstavo v spomin na velikega rojaka. Ministrico dr. Jaklitsch so že pred šolo pričakali dekleti v narodnih nošah ter vodstvo šole, med njimi ravnateljica večstopenjske šole Vladimir Bartol Carolina Visentin, ki je povedala, kako šolstvo doživlja zelo posebne čase in kako so si želeli kljub kočljivim razmeram pritegniti pozornost otrok na posebno obletnico, ki je pri srcu barkovljanski skupnosti. “V tem okviru je nastala razstava ob 150-letnici rojstva Finžgarja in se je porodilo povabilo ministrici, da bi nas obiskala, spoznala in počastila s svojo prisotnostjo”. V razstavni sobi oz. učilnici so otroci po razredih predstavili razstavo, Finžgarjev življenjepis, dela in odnos, ki ga je imel pisatelj do narave. Tudi otroci so bili počaščeni, da je bila na obisku ministrica, razumeli so, da je visoka gostja, in kot so nam povedali, so bili kar živčni in ganjeni, a zelo veseli obiska. Kljub napetosti takega pomembnega obiska so bili pogumni in so suvereno nastopali. Ministrico je peti razred tudi presenetil z lepo predstavo Gospod Hudournik (Finžgarjevo delo, ki so ga učenci pod mentorstvom učiteljic priredili za kratko gledališko predstavo kamišibaj).

Ministrica se je otrokom zahvalila za srčen sprejem ter jih pohvalila, da tako dobro poznajo pisatelja, po katerem nosi ime njihova šola.

Ministrica se je  na koncu intenzivnega jutra sestala tudi s predstavniki Tržaškega pomorskega kluba Sirena, ki je bil ustanovljen že leta 1924. Klub, ki združuje okoli petsto članov, se ukvarja s pomorskimi športnimi dejavnostmi, predvsem pa z razvijanjem jadranja in športnega ribolova. Veliko pozornost namenjajo temu, da ohranjajo slovensko podobo, da je slovenščina jezik njihovih članov in tudi trenerjev, sta ministrici obrazložila predsednik Peter Sterni in podpredsednik Igor Filipčič.

Ministrica je bila zelo zadovoljna s srečanjem z barkovljansko skupnostjo. Čeprav je bila prvič v Barkovljah, se je počutila že kot doma: “Ko je človek utrujen vsega, se lahko v takem kraju, kot so Barkovlje, spočije. Težko je opisati otroški vrvež, srčne ljudi in slovenstvo, ki so me danes sprejeli, če tega ne doživiš. Lepo je videti, da domačini, Slovenci, s številnimi dejavnostmi tako na šoli kot v društvih in na verskem področju, hranijo slovensko identiteto in dediščino na tem koncu Tržaške. Danes me je nagovorila srčnost ljudi. To so kraji in trenutki, ko se človek čuti kot doma”.

Ministrici je pri srcu krepitev slovenske zavesti

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je prejšnji teden obiskala Barkovlje in Breg. V obeh krajih je bila deležna prisrčnega sprejema. V Dolino, ki je že dolgo pobratena z Občino Kočevje, od koder izvira tudi ministričin rod, je prišla na povabilo tamkajšnjega Srednjeevropskega inštituta za zgodovino in kulturo “Josip Pangerc”. Njen obisk se je v vasi pod Socerbom pričel na starodavni Pangerčevi domačiji, sklenil pa na županstvu. Ministrica je ob koncu srečanja poudarila pomembnost ovrednotenja v zamejstvu prisotne slovenske kulturne dediščine in gospodarsko trdne strukture, ki daje manjšinski skupnosti potrebno samozavest in omogoča njen nadaljnji razvoj.

Potencial Pangerčeve domačije

Eksponate iz zgodovinsko dragocenih zbirk Pangerčeve domačije je članici slovenske vlade razkazal predsednik Sreednjeevropskega inštituta Marco Manin. Dolinski muzej, prenovo katerega finančno podpira tudi Republika Slovenija, si prizadeva za ohranjanje, zaščito, raziskovanje, urejanje in restavriranje arhivskega gradiva. Ob koncu obnovitvenih del bosta obiskovalcem v muzeju na voljo tudi večnamenski prostor za razstave in dogodke ter center za digitalizacijo dokumentov s čitalnico. Ministrica se je v muzeju zahvalila za prizadevanja in poudarila, da bo središče odločilno prispevalo “k zavesti o močni slovenski prisotnosti na tem območju.” Ob tej priložnosti je izrekla nadaljnjo podporo projektu tudi zaradi velikega potenciala, ki ga obnovljena domačija ima z vidika razvoja turizma in kulturnih zanimivosti. Ob koncu del bo doprinos domačije za Dolino in širše območje pomenljiv.

Prva omemba Pangerčeve domačije, ki hrani veliko predmetov in dokumentov, sega v 13. stoletje. V osrednji dvorani domačije naj bi leta 1881 ustanovili novi odbor prvega slovenskega političnega društva tržaških Slovencev, Edinost. Nekaj let zatem je bilo tam osnovano bralno, izobraževalno in pevsko društvo Valentin Vodnik, ki še vedno deluje v vasi. Arhiv domačije hrani bogato knjižnico s knjigami iz 16. stoletja, med katerimi izstopa v celoti ohranjena originalna prva izdaja Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske iz leta 1689. Od leta 2014 je zgodovinski arhiv slovenske rodbine Pangerc zaščiten in razglašen za kulturno dediščino državnega pomena.

Prisrčno srečanje z županom Klunom in odborniki

Jaklitscheva si je tik muzeja ogledala tudi notranjost dolinske cerkve sv. Urha. Prijetno je bila presenečena, da jo je duhovnik Klemen Zalar ob obisku počastil z zvonjenjem. Ministričin obisk neposrednega zaledja Trsta se je nadaljeval v občinski hiši, kjer se je v spremstvu generalnega konzula Vojka Volka in konzulke Tanje Mljač srečala z dolinskim županom Sandyjem Klunom. Iz vljudnosti in glede na to, da je obisk spremljalo krasno vreme, je prvi mož Doline visoko gostjo iz Slovenije sprejel na dvorišču pred županstvom. Ob spoštovanju pravil fizičnega distanciranja je ministrici izrekel dobrodošlico in jo v krajšem predstavitvenem klepetu seznanil z dejstvom, da občinska uprava, kateri načeluje, deluje popolnoma dvojezično. Vsi občinski uslužbenci obvladajo namreč oba tu prisotna jezika.

Srečanje v dvorani občinskega sveta, ki so se ga udeležili tudi člani občinskega odbora Goran Čuk, Elisabetta Sormani, Davide Štokovac in Franka Žerjal, je potekalo v zelo prijetnem, malodane prijateljskem vzdušju.

Klun je ministrici predstavil značilnosti in zanimivosti Brega, ki je v preteklosti plačal visok davek za industrijski razvoj Trsta. V nižinskem, najbolj rodovitnem delu občine so pred več kot 50 leti zgradili tovarniške hale in rezervoarje za potrebe čezalpskega naftovoda TAL, po ceveh katerega prihaja petrolej v Srednjo Evropo. Od infrastrukture nimajo danes občani ničesar oziroma le smrad, ki se širi v okolici, ko poteka raztovor kavkaške nafte. Dolinska občina je v zadnjih desetletjih postala območje pridelovanja kakovostnih oljčnih olj in vin. S tema panogama se je na tržišču uveljavilo veliko domačih proizvajalcev.

Ministrica je z županom spregovorila o ohranjanju slovenstva v občini, ki jo označuje tudi bogato kulturno življenje. Tradicionalna dolinska Majenca z dvigom mlaja privablja namreč ljudi iz bližnje in daljne okolice. Pogovor se je dotaknil tudi šol in vrtcev, ki so temelj in prvi korak k ohranjanju in krepitvi slovenske zavesti. Govorila sta tudi o sodelovanju na področju turizma, ohranjanju kulturne dediščine in o nedavni razsodbi v prid dolinski srenji, ki odpira novo poglavje v odnosih med krajevno in drugimi občinskimi upravami ter gibanjem, ki združuje srenje in juse.

Župan je gostji, ki je pozorno prisluhnila njegovim besedam, predstavil razne razvojne projekte, ki jih izvaja občinska uprava. Jaklitscheva, ki je bila ob koncu obiska vidno zadovoljna, je povedala, da si po lanskoletnem obisku Beneške Slovenije letos prek neposrednih srečanj želi spoznati raznoliko slovensko stvarnost na Tržaškem in Goriškem. V sredo, 10. marca, se bo že udeležila slovesnega odprtja Feiglove knjižnice v goriškem Trgovskem domu.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme