Uvodnik

Mesec verskega tiska

Piše: Jurij Paljk
Pravzaprav bi skorajda pošteno morali zapisati, da je nekoč bil januar mesec verskega tiska, ...

… saj se danes malokdo še spomni, da je prvi mesec v letu tudi to. Včasih so naši duhovniki o tem govorili, podpirali verski tisk in tudi pripravljali nabirke za podporo verskemu tisku, predvsem pa so dejavno pomagali, da se je verski tisk širil, prebiral, da je bil živo vezno tkivo vsake verske skupnosti pri nas.
Sami vemo, kako je danes, duhovnikov imamo vse manj, pa tudi vse manj nas je, ki se redno udeležujemo nedeljskih in drugih maš in se čutimo del Cerkve.
Življenje se je spremenilo, družba se je spremenila, spremenili smo se tudi sami in vendar imajo časopisi, kot je naš Novi glas, ki iz tedna v teden poroča o naši narodni skupnosti in verskem življenju naših malih verskih skupnosti, še svojo veljavo.
Zavedamo se, da so nam najbolj zvesti prav starejše naročnice in naročniki, prav zato je izjemne važnosti, da vztrajamo v tiskani obliki, saj starejši ne berejo na svetovnem spletu, kjer smo tudi prisotni in skušamo tudi tam nagovarjati z našimi vsebinami predvsem mlajše ljudi, ki ne posegajo skorajda več po časopisih.
Skorajda preroško nam zvenijo besede svetega očeta, ki nas je pred leti nagovoril, naj vztrajamo, časnikarjem in vsem kristjanom, predvsem duhovnikom in tistim, ki so najbolj dejavni v Cerkvi, je naročil, naj gremo na obrobje, naj iščemo na periferiji ljudi, o katerih zmotno mislimo, da niso pomembni.
Vse bolj se nam zdi, da postajamo tudi sami del tega obrobja, svetovni splet namreč zadnja leta z neverjetno hitrostjo drobi in melje identitete majhnih skupnosti, tako narodnih kot verskih. Če nimamo varnih in gotovih sidrišč, oprijemljivih kamnov, nas bo zagotovo odneslo in se bomo izgubili v neprepoznavni gmoti te nedoločljive družbe današnjega globaliziranega sveta, kjer si lahko ti samo, če veš, kdo si, kaj si, od kod prihajaš in kam greš.
Kot narodna skupnost sami dobro vemo, kaj pomeni vztrajati v jeziku, vztrajati v življenju in ohranjanju naše slovenske kulture, identitete. Kot še predobro vemo, koliko naših članov se je izgubilo za vedno.
Kot kristjani se zavedamo, da smo danes manjšina v manjšini, a če smo zvesti svojemu krščanskemu in narodnemu izročilu, ohranjamo tudi v današnji brezoblični globalizirani družbi svoj obraz in svoj jaz!
In navsezadnje povejmo že enkrat, kako lepo je to naše vztrajanje, ta naša zaveza slovenskemu jeziku, narodni pripadnosti, to naše slovensko krščansko izročilo in seveda vera, ki smo jo prejeli od naših dedov in babic ter staršev in jo moramo prenašati našim otrokom v družini naprej, kot nam je te dni naročil papež Frančišek.
Lepo je, ja, imeti svoj obraz, svoje izročilo, vero, smisel, zavezo življenju!

10.01.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!