Meni je prva stvar, da sem pri delu zadovoljen

Piše: Danijel Devetak

POGOVOR / Mitja Milič

Mitja Milič je pleskar. V Gorici je poznan kot odličen obrtnik in prepoznaven po svojem delovnem kombiju z lepim belomodrim grafičnim znakom “Chiaroscuro” ter dvojezičnim napisom, iz katerega izvemo, da opravlja “notranja in zunanja slikopleskarska dela”.

Kdaj in kako se je začela vaša poklicna pot?

Začel sem delati pri stricu Franku Poberaju, ki je bil pleskar. Ko sem končal srednjo lesnotehnično šolo v Novi Gorici, se je on upokojil in tako sem leta 2000 z delom nadaljeval jaz.

Kako ste se formirali za to delo?

Po poklicu sem lesni tehnik, s pleskarskimi deli to nima dosti opravka. To sem pač študiral, v življenju pa se pogosto zgodi, da se usmeriš v nekaj, končaš pa nekje drugje. Stricu sem pomagal med poletnimi počitnicami, nato pa pet let kot pripravnik. V glavnem smo opravljali slikopleskarska dela.

Leta 2019 sem pridobil tudi certifikat UNI 11704.

Kdaj pa je nastalo vaše podjetje Chiaroscuro?

Moje podjetje je nastalo leta 2003. Najprej se je imenovalo “GO Tinteggiature”, idejo je imel moj stric. Ime mi ni bilo zelo všeč. Hotel sem imeti poseben logotip, pa sem spoznal nekega arhitekta iz Ljubljane, ki mi je pripravil skico, vzorec za Chiaroscuro. Zdel se mi je preprost, učinkovit in prepoznaven. Z njim sem zadovoljen.

Delate sami ali imate kakšnega uslužbenca?

Pred leti sem imel zaposlene delavce, zdaj imam samo enega. Leta 2013 je bila kriza, nismo imeli dovolj dela. Nekaj smo delali za goriško občinsko upravo, imeli smo tri velike objekte, barvali smo tudi kasarno pri Rdeči hiši. Delo smo končali januarja, plačali so nas šele novembra oz. decembra. Delavce sem moral žal odsloviti. Po dveh letih se je stanje izboljšalo, zdaj gre kar v redu.

Sodelujete z zidarskimi podjetji ali delate v glavnem z zasebniki?

Največ delamo s privatniki, v glavnem manjša dela. Pred leti smo delali tudi z gradbenimi podjetji, z njimi pa so vedno težave. Bolje je delati manj, je pa bolj gotovo.

Kje največ delate?

Večinoma delamo v Gorici in okolici, nekaj strank imamo tudi v Novi Gorici.

Katera dela opravljate in po čem ljudje največ povprašujejo?

Največ imamo opraviti s pleskanjem notranjih in zunanjih prostorov itd. Sem tudi dekorator, takih del pa je malo, saj tudi stanejo, ljudje po tem ne povprašujejo. Dosti imamo opraviti z obnavljanjem stanovanj in fasad; z nami sodelujejo zidar in obrtniki, ki poskrbijo za vodovodne in električne inštalacije.

Kaj osebno najraje delate?

Še najraje pleskam zunanje površine, fasade. To delo mi je še najbolj zanimivo. Imamo vso potrebno opremo, tudi oder, čeprav se za postavljanje odra obračamo na drugo podjetje, ker je za to potrebno imeti posebne tečaje in izpolnjevati dokumente, je tudi večja odgovornost. Vse to je zamudno in zapleteno. Pred leti je bilo bolj enostavno.

Z birokratskega vidika je vaš poklic zapleten?

Za manjša dela z zasebniki ni dosti papirjev, bolj je zapleteno, če delamo s podjetji ali obnavljamo stanovanja, ko je potrebno imeti delovni načrt, tečaje za varnost pri delu itd. Covid je marsikaj zakompliciral. Meseca marca lani smo morali objekte zapreti, ker se zaradi varnosti pri delu ni vedelo, kako smo se morali ravnati. Vsaka stvar je na začetku malo težja, potem pa se kar navadiš.

Kako je bilo z delom zaradi epidemiološke krize v zadnjem letu?

Lani spomladi, od marca do maja, smo bili zaradi koronavirusa dva meseca in pol ustavljeni. Delo smo morali prekiniti. Dva meseca smo od države prejeli nadomestilo v višini 600 evrov. Zamud ni bilo. Vsota ni velika, nekaj malega pa je le bilo, čeprav niso bili vsi zadovoljni.

Ste ta čas izkoristili kako drugače?

Ker smo pravkar kupili hišo, smo si tedaj uredili vrt. Bili smo malo zaskrbljeni, kaj bo naprej. In vendar je potem vse skupaj steklo, tako da sem v lanskem letu kljub vsemu imel 15% faktur več kot leto prej.

Med spomladnim zaprtjem zaradi koronavirusa so se mnogi posvetili urejanju lastnih domov. Ste imeli takrat več ali manj dela? So vas ljudje dosti klicali ali so delali kar sami?

Mi smo imeli približno 20% več dela. V mesecih, ko smo bili zaprti, so mnogi delali kar sami. O tem sem tudi razmišljal in ugotovil, da to, kar so lani namenili dopustu, so mnogi vložili v hišo, v obnovitvena dela. Še sedaj nas ljudje dosti iščejo, kar ni normalno za mesec januar. Januar in februar ponavadi nista meseca za taka dela. Še največ se pleska od pomladi do decembra. Zadnje leto je res čudno. Kriza je, za nekatere pa ima tudi dobre plati. V vsaki slabi stvari je tudi nekaj dobrega.

V Gorici ste 30 let, to delo pa opravljate celih 20 let. Kako se je v tem času razvil vaš poklic?

Ko sem še delal s stricem, sem bil vajen drugače. Obrtnik je tedaj moral imeti nekaj znanja, sam si moral tudi mešati barve. Danes je že vse pripravljeno, marsikaj je lažje, trg se je spremenil. Do leta 2000 smo delali na en način, po tem letu pa delamo drugače, pa tudi ljudje so bolj zahtevni. Denar je manj vreden, zato so tudi bolj pozorni na to, kako ga porabijo. Stranke tudi pričakujejo, da jim posvetiš več pozornosti.

Katere barve največ in najraje uporabljate?

Pred leti smo uporabljali vinilne barve (tempera), veliko se je delalo tudi z barvami na apno. Barva se zida lahko oprime fizično, kot npr. apno, ki se posuši in strdi, kemično, ker se z (akrilnimi) smolami prilepi na zid, ali pa preko silikatov, kemičnih spojin. Tempera barve so bile problem, ker si zid pobarval dvakrat ali trikrat, pa se je olupil. Zdaj teh problemov ni več. Barve so danes dosti bolj kvalitetne, v 2-3 urah je zid pri primerni temperaturi suh in lahko že daš naslednjo roko. S temperami ali apnom si moral čakati cel dan: kuhinjo si prebarval v dveh dneh, danes jo narediš v štirih urah. Tudi finančno bi danes ne bilo več možno delati kot v preteklosti: dva dni samo za eno kuhinjo bi stalo preveč!

Sicer najraje uporabljam barve na mineralni osnovi, kot so silikatne ali akril-silikatne barve, ki so najbolj kakovostne, visoko paroprepustne in odporne na alge in plesni.

V katerih mesecih imate največ dela?

To se zdaj spreminja. V preteklosti je bilo največ dela poleti, a zadnja leta so poletja preveč vroča in ljudje so takrat najraje zaprti doma ali pa gredo na dopust. Poleg tega se barva zaradi previsoke temperature prehitro posuši in s časom spremeni fizične lastnosti. Avgusta se danes najmanj dela, v preteklosti je takrat bilo največ dela. Veliko se dela spomladi, od marca dalje, in pa jeseni; poleti dosti manj. Ljudje so danes pripravljeni se odpovedati vsemu, dopust pa mora biti. Enkrat ni bilo tako, ljudje so bili bolj skromni.

Kje nabavljate barve?

Imam različne dobavitelje.Vsak ima kaj, ki mi ustreza.

Kako vas ljudje lahko najdejo? Imate tudi internetno stran.

Imam internetno stran chiaro-scuro.net in kombi z logotipom. Manjkalo bi še nekaj: ljudje, ki morajo obnavljati hišo, ne vedo, kam bi se obrnili, razen če koga ne poznajo. V Sloveniji greš na Obrtno zbornico in najdeš imena vseh vpisanih obrtnikov: enostavno in učinkovito! Tega v Gorici ni. Do mene pride največ takih strank, ki jim je kdo govoril o meni, takih primerov je 90%. Na internetni strani, ki je nekakšna izkaznica, se lahko izve, katera dela delam. Ljudje dosti ne zaupajo in hočejo vedeti. Internet je nekakšna vitrina, mi pa ne prinese dosti.

Kako gledate na prihodnost vašega poklica?

Vsako leto imam kakšnega mladega, v glavnem prihajajo obiskovalci tečajev na gradbeni šoli v Svetogorski ulici v Gorici, kjer tudi občasno poučujem. Vidim pa, da ni veliko zanimanja. Vsaj 90% je priseljencev; vsako leto je na 10 oz. 12 tečajnikov samo po en Goričan. Sicer pa so migranti bolj prisotni v gradbenih podjetjih, kot zidarji, v mojem sektorju ne vztrajajo. V zaključnih delih so pomembni detajli, potrebno je imeti potrpljenje in čas. Oni verjetno nimajo te kulture.

Danes vedno manj ljudi profesionalno obvlada ročna, fizična dela. Saj vsakdo lahko kaj naredi, drugo pa je to delati na profesionalen način. Večkrat se pogovarjam s kolegi: težko je najti delovno silo. Imam kolege, ki bi koga rabili, pa jih ni. Delo bi bilo, mladih pa ni; vztrajajo eden ali dva tedna, pa jim je pretoplo, boli jih roka, je prah … Vsako delo ima pač pozitivne in negativne plati. Poleg tega mislim, da v našem prostoru manjka primerna formacija, šola. V Sloveniji, če nimaš tečaja in štirih let dela kot pripravnik, ne moreš odpreti podjetja. V Italiji greš na Trgovinsko zbornico, odpreš, kar hočeš, in začneš delati. V Sloveniji, Avstriji in Nemčiji je drugače: brez formacije in izkušnje ne moreš odpreti obrtnega podjetja. To je po mojem prav, že zaradi stranke, ki plača in hoče imeti kakovostno opravljeno delo.

Znano je, da ste pri svojem delu zelo natančni. Je to sad izkušnje ali vaša značajska poteza?

To je moj značaj, morda tudi delovna napaka.

… meni se zdi odlika!

Tega sem se naučil z leti. Sicer pa je delo z apnom mazalo in smo rabili več časa za čiščenje kot za barvanje. Ja, že po značaju sem natančen tip – ne vedno.

Bi ta poklic svetovali mladim?

Mladim bi ga svetoval: delo je ustvarjalno, čeprav je fizično še kar naporno. Ne boš ravno bogat, nekaj pa že zaslužiš in živiš dobro. Meni je prva stvar, da sem pri delu zadovoljen! Zjutraj se zbudim in rad grem delat.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme