Tržaška

Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem

Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem

Piše Erik Kuret / Monografija sad večletnega čezmejnega raziskovanja

Slovenski raziskovalni inštitut Slori in Znanstvenoraziskovalno središče v Kopru sta v četrtek, 24. maja, predstavila v Tržaškem knjižnem središču zadnjo znanstveno monografijo dr. Milana Bufona z naslovom Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem, ki je leta 2017 izšla pri založbi Annales ZRC Koper. Na srečanju sta sodelovala moderatorka Vida Valenčič, sicer radijska in televizijska voditeljica, in direktor Pomorskega muzeja v Piranu Franco Juri kot pripadnik italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, publicist in politični delavec. Prisotne je pozdravil ravnatelj Slorija Devan Jagodic, ki je poudaril doprinos odprave mej pri izboljšanju obmejnega vzdušja in normalizacij čezmejnih odnosov.
Monografija je zasnovana multidisciplinarno in je sad večdesetletnega empiričnega raziskovalnega dela. Delo prinaša aktualen prerez strukture in predvsem družbenih procesov v obmejnih območjih. Avtor nakazuje smernice širših družbenih vplivov na obmejni prostor in razlaga posledice njegove demografske in prostorske strukture. Dejansko predstavlja to delo koristno platformo za vse akterje odločanja na različnih ravneh. Knjiga je koristna tako za medije kot za šolo in politične akterje, ki večkrat družbenih raziskav ne jemljejo v poštev. Med glavnimi temami publikacije je obmejna integracija. Iz raziskave je zanimiv podatek, da smo v zadnjem času na tem področju nazadovali. Z geografskega vidika je v ospredju teritorialnost regionalnih manjšin. Nekoč sta bili slovenska manjšina v Italiji in italijanska manjšina v Sloveniji posrednici med večinskima narodoma. Zdaj po mnenju dr. Milana Bufona ni več tako. Pri preštevanju pripadnikov manjšine je treba ločiti med objektivno in subjektivno pripadnostjo manjšini.
Na obmejnih območjih z odprtimi mejami narodne manjšine prispevajo k pospešenemu čezmejnemu povezovanju in integraciji. Čezmejna vpetost je pri nacionalnih manjšinah trikrat večja kot pri večinskem prebivalstvu. Negativna plat trenutnega stanja v takem odprtem prostoru je, da manjšine izgubljajo svojo vlogo in se zato morajo vanjo ponovno zamisliti. Politična in etnična meja nista več tako opazni. Na našem območju sta tako slovenska manjšina v Italiji kot italijanska v Sloveniji sestavni del širše družbe in kot taki bi morali znati operirati, vendar po mnenju Milana Bufona še nista zmožni prenesti modernih pristopov v svoje sredine. Kar se tiče razvoja slovenske manjšine v Italiji, Bufon nasprotuje zapiranju skupnosti, ker to sili v nekakšno folklorizacijo. Zato bi bilo treba po njegovem mnenju spodbujati rabo jezika in kulture navzven, a se tega Slovenija ne zaveda v dovoljšnji meri.
Po mnenju avtorja Italijani v Istri in Slovenci v Italiji so si v marsičem mnogo bolj slični, kot se zdi. Na tem območju pride do kulturnega stika in kontaktnega prostora, kakršnih je veliko v Evropi. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

08.06.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!