Goriška

Meja kot kruta realnost in dragocena priložnost

Meja kot kruta realnost in dragocena priložnost

Piše Katja Ferletič: Katoliška knjigarna / Na kavi s knjigo: krpanke

Na goriškem Travniku se je v sredo, 19. junija, razvil prijeten in živahen pogovor, obujanje spominov na čase, ko je v naših krajih stala še meja, zastražena pregrada, ki je življenje vseh nas na tak ali drugačen način zaznamovala. V Katoliški knjigarni je ob odlični kavici, ki jo je ponudilo tržaško podjetje PrimoAroma, svojo novo knjigo predstavila pisateljica Darinka Kozinc, gospa Cirila Pregelj iz Mirna pa je kot živa priča življenja ob goriški meji občuteno pripovedovala svoje zgodbe. Knjigo je izdalo in založilo Založništvo Jutro. Srečanje je bilo, kot po navadi, pod pokroviteljstvom Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Avtorica je knjigi, v kateri je zbranih dvajset zgodb, dala naslov krpanke. To je zanimiva beseda, v naslovu z malo začetnico napisana, ki si jo lahko razlagamo na več načinov: krpanka je lahko drobna zgodba, sestavljena iz manjših “zakrpanih” dogodkov obmejne vsakdanjosti; če je z veliko začetnico napisana – Krpanke – pa nas v mislih takoj popelje v dogodivščine znanega Levstikovega junaka, slovenskega tihotapca, ki je bil močan in hraber. Prav take, iznajdljive in pogumne, so bile naše ženske, ki so odšle v Aleksandrijo, in tiste, ki so iz Slovenije, takrat je bila to še Jugoslavija, “švercale”, česar niso mogle dobiti doma, osnovne stvari, s katerimi so skušale olajšati življenje svojih družin – to je bil “šverc iz potrebe”. Darinka Kozinc pravi, da “v literaturi se še nismo dovolj posvetili takim in drugačnim zgodbam ob meji… Meja je bila takrat za marsikoga kruta realnost, po drugi strani pa je bila na neki način priložnost. Na eni in na drugi strani meje so bili ljudje, ženske še posebno, zelo iznajdljivi in prilagodljivi. Danes se tem zgodbam lahko smejemo, takrat pa časi niso bili tako smejoči”.
Gospa Cirila Pregelj je na dopoldanskem srečanju povedala veliko zanimivih anekdot. Spominja se, kako so mejo postavili kar naenkrat, veliko so o njej prej govorili, a ljudje zadeve niso jemali resno; potem pa so hkrati prišli oboroženi vojaki in meja je razdelila polja, domačije in pokopališča, ljudje na jugoslovanski strani pa so ostali “brez vsega”. Zdravila, riž, blago, kava so postali zelo dragocene surovine. Tako nam je gospa Cirila z navdušenjem povedala zgodbo o kmetu, ki je na vozu, v sori, drogu med sprednjim in zadnjim delom voza, na katerem je prevažal seno, skril surovo kavo, ki jo je kupil v Italiji. Na bloku je carinik voz pregledal in s palico suval “housau” v seno, ničesar ni našel, s suvanjem pa je vrečo kave preluknjal. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

28.06.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!