Mednarodna konferenca Jeziki sožitja, jeziki konflikta

SLORI / Druga prireditev ob praznovanju 50-letnice

Leto 2024 je za Slovenski raziskovalni inštitut slovesno, saj proslavlja 50-letnico delovanja. Ob tem pomembnem jubileju je inštitut oblikoval bogat program raziskovalnih dejavnosti, znanstvenih in strokovnih razprav ter slovesnih prireditev, ki se bodo zvrstile do konca leta. Po uvodni predstavitvi raziskave o rabi, znanju in učenju slovenščine v Kanalski dolini je bil drugi dogodek na vrsti mednarodna konferenca LCLC Jeziki sožitja, jeziki konflikta / Lingue di coesistenza, lingue di conflitto / Languages of coexistence, languages of conflict, ki je potekala od četrtka, 6. junija, do sobote, 8. junija, v Centru humanističnih znanosti Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper. Konferenco je SLORI organiziral v tesnem sodelovanju s koprskim Znanstveno-raziskovalnim središčem in Inštitutom za narodnostna vprašanja (INV) iz Ljubljane, ki prav tako obeležujeta pomembni obletnici.

Konferenco so uvedli direktorji vseh treh organizatorjev s pozdravnimi nagovori, in sicer Rado Pišot (ZRS Koper), Devan Jagodic (SLORI) in Sonja Novak Lukanovič (INV; ob odstotnosti direktorice je v njenem imenu spregovorila raziskovalka Barbara Riman). Vsi trije so poudarili pomen sodelovanja navedenih institucij, ki sega že globoko v preteklost, saj gre za tri ključna znanstvenoraziskovalna središča s področij etničnih, jezikovnih in manjšinskih vprašanj. Jagodic je poudaril, da so mednarodne konference od vedno pomembni mejniki v Slorijevem razvojnem procesu. Odmevna Mednarodna konferenca o manjšinah, ki je potekala leta 1974 v Trstu, je sploh bila glavni povod za ustanovitev inštituta, ki se je nato razvil v živahno središče znanstvene in strokovne razprave.

Konference se je udeležilo več kot 50 raziskovalk in raziskovalcev iz več evropskih držav in v zastopstvu različnih znanstvenih disciplin. Plenarna predavanja so prispevali Oksana Ovcharuk, Daniel Z. Kadar, Marina Sbisà, Paolo Labinaz, Liselott Forsman in Lucija Čok. Konferenca se je zvrstila v treh glavnih sekcijah: Narodi in jeziki v prostorih kulturnega stika; Intenziteta jezika in (ne)nasilna komunikacija; Didaktika večjezičnosti, nenasilne komunikacije in medkulturne književnosti. Predavatelji in predavateljice so skušali poiskati odgovore na naslednja vprašanja: (1) kako se v večplastni komunikaciji sodobne družbe znajdejo manjšinski/priseljenski in periferni jeziki v relaciji z večinskimi/avtohtonimi in centralnimi jeziki, (2) ali jeziki kot mediji prenosa informacij v različnih sporazumevalnih okoliščinah privedejo do sožitja ali do konflikta med njihovimi posameznimi uporabniki, (3) kako se posameznik sooča z intenziteto jezika v digitalnem svetu ter (4) kako pristope, strategije in metode učenja jezikov, ki spodbujajo razvijanje medkulturnega zavedanja in demokratičnost v večjezičnih skupnostih, vključevati v izobraževalne procese učenja slovenščine v digitalni dobi. Prispevki bodo do konca leta zbrani in objavljeni v zborniku oziroma monografiji.

Po dvodnevni konferenci, je bila v soboto ekskurzija Od Vergerija do Trubarja – iz Kopra v Trst, tako da so lahko vsi udeleženci spoznali tudi v živo naše kraje in njihove (jezikovno-kulturne) posebnosti.

Vsebine konference so sooblikovali tudi SLORI-jevi raziskovalci in raziskovalke. Svoje prispevke so predstavili Andreja Kalc in Jasmin Franza (Občutljiva in nevtralna raba jezika: slovenske manjšine, obmejne regije, čezmejno sodelovanje in meje), Susanna Pertot (Jeziki na terapevtovem kavču. Dvojezičnosti in fenomen jezikovnega stika med slovenščino in italijanščino v okviru psihoterapevtskih obravnav), Zarja Zver (Jezikovna politika in jezikovno načrtovanje za digitalno enakopravnost slovenščine kot nacionalnega manjšinskega in čezmejnega jezika) ter Damjan Popič z Vojkom Gorjancem s FFUL (You Rang, M‘Lord: prevzemanje pragmatičnih prvin v umetnointeligenčni slovenščini).

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme