Med študijem in kolesom. Uspehi in izzivi mladega kolesarja

Piše: Samuel Devetak

PogovorManuel Persoglia

Manuel Persoglia je star 23 let in živi v Gorici. Lani je na novogoriški univerzi diplomiral na Fakulteti za znanosti o okolju. Trenutno je vpisan na drugostopenjski študijski program Okolje. Manuel je gorski kolesar, ki se je že udeležil več kolesarskih tekem. Pred kratkim je z zadnjo tekmo turnirja Acsi osvojil prvo mesto na splošni lestvici in torej prvo uradno trofejo. Manuelu se iskreno zahvaljujem za pogovor.

Od kdaj se ukvarjaš s tem športom? Zakaj si izbral prav kolesarstvo?

S kolesarstvom sem se začel ukvarjati leta 2015, ko so mi starši za rojstni dan kupili gorsko kolo. Dotlej sem nekaj let igral nogomet, zavedal pa sem se, da je bil čas za spremembo, saj so mi treningi jemali veliko časa in sem se želel preizkusiti z nečim novim. Ker mi je všeč biti v naravi, sem se odločil, da bom poskusil s kolesarstvom. Začel sem s krajšimi razdaljami, nato pa sem seveda nabiral vedno več kilometrov. Kolesarstvo je individualni šport, pri katerem se lahko sam odločiš, kdaj boš treniral in koliko kilometrov boš prekolesaril; seveda ne na profesionalni ravni, pri kateri kolesar ponavadi opravlja specifične treninge glede na tekme, ki ga čakajo, in ima osebnega trenerja. Na kolesu uživam in kolesarstvo doživljam kot nekaj sproščujočega.

Katerih drugih kolesarskih tekem si se udeležil?

Ta tekma je bila zadnja etapa amaterskega turnirja osmih kolesarskih tekem, ki ga je organiziralo društvo za šport in kulturo Acsi. Tekmoval sem v kategoriji junior, v kateri so bili kolesarji stari od 19. do 29. leta.

S tekmami sem začel že leta 2016, leto potem, ko sem se nekoliko resneje začel ukvarjati s tem športom. Takrat sem se vključil v športno društvo Caprivesi iz Gorice, v katerem sem bil vpisan nekaj let. Potem sem nekaj časa prenehal s tekmami in 2 oz. 3 leta sem večinoma samo treniral, tudi ker zaradi pandemije ni bilo kolesarskih tekem. Nato je Slovensko planinsko društvo Gorica ustanovilo športno sekcijo, namenjeno gorskim kolesarjem, zato sem se odločil, da bi spet začel tekmovati, in sicer tudi na deželni ravni.

Pred kratkim si sklenil zadnjo tekmo turnirja, ki si ga zmagal. Kaj lahko poveš o tem?

Tako je. Zadnja tekma je potekala 24. oktobra 2021 v vasici Paludea blizu Pordenona. Ta specifična tekma je bila tipologije “cross-country”, kar pomeni, da smo kolesarji morali večkrat opraviti neki krog, v tem primeru trikrat; skupno je bilo 15 km in tekma je trajala približno eno uro. Uvrstil sem se na tretje mesto, toda zmagal sem celotni turnir ACSI, ker sem v osmih tekmah nabral največ točk.

Kateri je doslej tvoj največji uspeh ali izkušnja, povezana s kolesarstvom?

Mislim, da je moj največji uspeh v kolesarstvu letošnja zmaga na tekmi cross-country v Medeji (vedno v kategoriji junior). Sem pa tudi ponosen na daljše ture, ki sem jih opravil s cestnim kolesom, pri katerih sem startal že ob sončnem vzhodu. Lani sem si zastavil cilj, da v enem samem dnevu prekolesarim 260 kilometrov z več kot 3200 metri višinske razlike, kar mi je tudi uspelo. Zanimivo je, da s takimi daljšimi kolesarskimi potovanji dosežem kraje, kamor ponavadi zahajam na počitnice z avtom. Rad imam strme vzpone in gorata območja, zato iščem take kraje.

Katera kolesa uporabljaš? Imaš raje gorska ali cestna kolesa?

Moje prvo kolo je bilo gorsko. Nekaj let sem uporabljal samo gorska kolesa, z leti in z vedno večjimi izkušnjami sem si kupil vedno boljša in bolj kakovostna kolesa. Med temi je bilo tudi cestno kolo, s katerim je lažje prekolesariti daljše razdalje in je hitrejše. Tekmujem pa izključno z gorskim kolesom, ki ga imam še najraje. Mislim, da se pri vožnji gorskega kolesa bolj zabavam, poleg tega vožnja po cesti s cestnim kolesom ni vedno povsem varna.

Si kdaj šel na kako večdnevno potovanje s kolesom? Kako je šlo?

Da bi šel samo s kolesom na večdnevno potovanje – temu v angleščini pravijo bike-packing -, se ni še zgodilo, in vendar to načrtujem. V zadnjih letih sem se s prijatelji večkrat odpravil kam daleč z avtom, da bi prekolesarili nove steze in spoznali nove kraje.

Katere so tvoje želje za prihodnost?

Moram priznati, da sem letos s tekmami nabral veliko navdušenja in zadoščenj; z veseljem sem organiziral in opravljal treninge. Sem se pa že vpisal na kolesarsko tekmo Dolomiti hero, ki bo potekala junija naslednjega leta v Val Gardeni v Dolomitih. Mislim, da je to ena izmed najzahtevnejših gorsko-kolesarskih tekem: tekmovalci bomo morali prekolesariti 60 kilometrov z več kot 3000 metri višinske razlike. Upam, da se bom na tej tekmi čim bolje odrezal; sicer pa bom, ne glede na končni rezultat, gotovo izredno užival ob čudovitih razgledih na Dolomite. To bo zame izjemen podvig, kot za vse gorske kolesarje, ki prihajajo iz vsega sveta, zato komaj čakam to tekmo.

Splošen cilj za mojo prihodnost v kolesarstvu je seveda ta, da se bom vedno bolj izboljšal in dosegal vedno boljše rezultate. Življenjski cilj za bližnjo prihodnost pa je tudi ta, da bom čim bolj uspešno sklenil magistrski študij.

Bi rad ob koncu pogovora še kaj dodal?

Rad bi se zahvalil svoji družini in dekletu, ki sta me vztrajno podpirala tako pri treningih kot tudi pri tekmah. Posebna zahvala gre tudi društvu SPDG, ki mi je omogočilo, da sem se udeležil pomembnih tekmovanj, pa še mojim prijateljem in nazadnje še stricu Robiju, ki mi je pomagal pri pripravi kolesa, me je pospremil na tekme ter me od vsega začetka podpiral in motiviral.

Slike

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme