Med oblaki in zemljo v barkovljanskem društvu

V posebno delavnem in angažiranem barkovljanskem društvu, ki že vrsto let prireja kakovostne kulturne večere, skrbi za ohranjanje in gojenje pristnega slovenskega jezika in kulture ter se otepa “tržaške spakedranščine”, so prejšnji petek predstavili ustvarjalca Matjaža Hmeljaka in Deziderija Švaro. Njuna razstava nosi naslov Med oblaki in zemljo. V uvodnih besedah se je povezovalec večera Ladi Vodopivec v sarkastičnem tonu obregnil ob dejstvo, kako je s slovenščino v naših društvih oziroma v kolikšni meri se prilagajamo večinskemu narodu, ki se v zadnjih časih vse pogosteje včlanja v slovenska društva.
V barkovljanski društveni dvorani si lahko ogledamo dela dveh umetnikov: eden uporablja tradicionalni čopič, drugi pa virtualnega oziroma elektronskega. Medtem ko je Deziderij Švara zelo radovedne duše in je študiral slikarstvo ter diplomiral v Benetkah, je Matjaž Hmeljak elektronski inženir, ki dokazuje, da lahko z nenavadno dozo ustvarjalnosti obvladamo računalnik zelo intimno. V računalniškem svetu prevladuje kompleksnost, umetnost pa je izraz trenutnega dogajanja, zato se v današnji dobi poslužuje računalnika. Kot je v predstavitvi Hmeljaka dejal napovedovalec, je to generativna umetnost, saj si umetnik sam ustvari računalniški program in prispeva k nastanku umetnine.
Hmeljak je že na gimnaziji užival ob urah likovne vzgoje s profesorjem Avgustom Černigojem, ki ga je v šestdesetih letih spodbujal k nenehnemu eksperimentiranju. Maturo je končal z nejasnimi pojmi za prihodnost, ker pa se je njegov svak ukvarjal z računalništvom že v šestdesetih letih, ko so bili v Trstu mogoče trije računalniki, se je odločil, da bo študiral prav to. Po diplomi in prejeti štipendiji je preko Černigoja prišel v stik z Edijem Zajcem in z njim izdelal štiri projekte. Hmeljakove umetnine nastajajo na podlagi cvetice ali trave, nato pa jih prekriva z grafikami, dokler mu nekaj “zazveni”. Umetnik v tem primeru izdeluje algoritme, saj je za vsem delom veliko matematike in geometrije, da pride do umetnine, ki jo potem lahko večkrat tiska.
Deziderij Švara je že od mladih nog razpet med Krasom, Bregom in morjem. Doma je iz Ricmanj. Mama je bila zelo verna in ga je vsako nedeljo vzela s sabo k maši. V cerkvi ga je prevzela freska na stropu, tako je doma poskusil ustvarjati, in sicer je na “veliko mamino veselje” z ogljem risal grafite po steni. Čeprav je bil kaznovan, se je pozneje odločil, da bo nadaljeval slikanje. V Barkovljah predstavlja tri prvine: morje kot simbol prostranosti in svobode, zemljo kot simbol matere, nebo pa neskončnosti. Avtor slik je o sebi dejal, da spadajo njegova dela v klasično slikarstvo, saj mu tehnika na olje daje rezultate, ki mu odgovarjajo.
Za glasbeno kuliso so na odprtju poskrbeli nekdanji otroci Glasbene kambrce, ki so danes že srednješolci in se učijo na Glasbeni matici in pri Proseški godbi. Ustanovili so trio, ki je trenutno še brez imena. Uvodno so Max Zuliani na klavir, Martin Poljšak na klarinet in Vanja Zuliani na violino zaigrali Bachov Menuet, na koncu pa Christiansenovo Caprice.
Razstava, ki jo je pripravilo SKD Barkovlje s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, bo odprta do 21. novembra od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure, za šole in skupine pa po dogovoru.
Metka Šinigoj

Umetniški utrip domačih ustvarjalcev

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme