Kultura

Med Biršo, Vrbačno in Prevalo

Med Biršo, Vrbačno in Prevalo

Galerija Ars / Predstavitev nove publikacije GMD

Novo publikacijo s področja toponomastike v Brdih Med Biršo, Vrbačno in Prevalo, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, sta avtor Vlado Klemše in urednica dr. Danila Zuljan Kumar z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici, prvič predstavila na začetku meseca v Gornjem Cerovem, v sredo, 22. maja, pa je prišla na vrsto predstavitev v prostorih galerije Ars na goriškem Travniku.
Že sam naslov knjige opredeljuje prostor, ki ga Klemše že več let raziskuje, osredotočil se je namreč na Gornje in Dolnje Cerovo ter Števerjan, zlasti tisti del, ki se geografsko razteza proti dolini Vrbačne, na območje, katerega stoletja povezuje skupna usoda tako na političnoupravnem in cerkvenem področju. Prof. Peter Černic, ki je v imenu GMD pozdravil prisotne, je spregovoril o pomenu toponomastike, ki odraža dimenzijo človeka, ki poimenuje prostor, v katerem živi in je sposoben označevati in urejevati ozemlje: “V knjigi je zbrana bogata kulturna dediščina, ki je izjemen vir podatkov za zemljepisce in zgodovinarje”. Dr. Danila Zuljan Kumar je predstavila strukturo knjige, povedala je, da imenoslovje, toponomastika sploh ni obrobna veda, saj veliko pove o življenju v preteklosti, o tem, kaj je na določenem ozemlju raslo, kaj so ljudje gojili, katera so bila razmerja med njimi. Klemšetovo delo se je začelo pri raziskovanju arhivskih virov, predvsem katastrskih listin in topografskih kart iz novejšega obdobja, nato pa je izvedel terensko raziskavo, primerjal imena in zapise in sodeloval z domačini – nad trideset Cerovcev in Števerjancev mu je pomagalo, da je ustvaril bogat seznam slovarskih gesel, okrog 380 krajevnih imen. Največ imen zaznamuje lastnino, druga relief, položaj, kjer določeno zemljišče leži, skupina imen zaznamuje obdelan svet, nekatera pa, katere rastline so na določeni zemlji rasle, imena so torej lahko krajevna, ledinska, vodna, hišna in gorska. Z jezikoslovnega stališča so za dr. Zuljan Kumarjevo najbolj zanimiva imena, ki so nastala iz dveh jezikov, npr. tista z romanskim korenom in slovensko pripono. Po njenem mnenju delo presega seznam imen, saj ga lahko pojmujemo že kot pravi slovar, ki vsebuje vse kategorije slovarskega članka: vsa gesla imajo določene jezikoslovne kategorije (spol, drugi sklon, označevanje naglasa), geselske iztočnice so poknjižene, to se pravi, da so jih iz narečne oblike prestavili v najbližjo knjižno obliko, v oklepaju pa je navedena tudi narečna različica. Dr. Danila Zuljan Kumar je v knjigi tudi avtorica prispevka o cerovskem govoru. Dodana vrednost publikaciji je toponomastična karta v merilu 1: 7500, delo avtorjevega sina Matjaža; na njej so vrisana vsa imena, in to omogoča bralcu vizualno podobo o tem, kako so imena razporejena na ozemlju. Zemljevid sicer zajema širše območje, kajti, kot je sam avtor obrazložil, nobenega ozemlja ali skupnosti ni mogoče obravnavati ločeno od drugih. Vlado Klemše je na srečanju povedal, da se je pri svojem raziskovanju osredotočil predvsem na Brda, področje, ki je s toponomastičnega vidika izredno zanimivo. Že samo besedo “brda” bi lahko zamenjali z besedo “gorice” – “smiselno, vsebinsko, pomensko sta popolnoma enaki besedi”. Tudi z geomorfološkega vidika je to področje izjemno razčlenjeno, razčlenjenost pokrajine pa je vplivala na število, bogastvo imen, “saj je bil človek v prejšnjih generacijah veliko bolj povezan z ozemljem in naravo”. Klemše je obsežno govoril o katastrih, arhivih, a osredotočil se je še posebno na naravo, gore, globje pa še na imena vodnih virov – “brez vode ni življenja”, strug potokov, ki so jih ljudje v preteklosti s posebnim pristopom poimenovali, dodal je še, da “kot se jezik spreminja, se tudi imena spreminjajo, so odraz tega, kar človek doživlja”.
Kat

01.06.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!