Mazzini, Hudolin, Stasiuk, Musil in izbor kratke proze slovenskih avtoric

Zbirka je bogatejša za romana Mihe Mazzinija Paloma negra in Jurija Hudolina z naslovom Ingrid Rosenfeld, za izbor krajše proze slovenskih avtoric Kliči me po imenu in za knjigi tujih avtorjev, roman Andrzeja Stasiuka z naslovom Taksim in delo Roberta Musila Zgodbe, ki to niso.
Mazzinijev roman Paloma negra prihaja na knjižni trg dve leti po romanu Nemška loterija. Dogajanje je avtor prav tako kot v Nemški loteriji postavil v leto 1950, v povojno Jugoslavijo. V romanu Mazzini izpostavlja eksistencialno noto, ki jo odpira protagonist romana, polkovnik David. Ta pooseblja posameznika, ki se znajde na precepu. Obenem pa roman ponuja tudi družbeno angažiran pogled na povojno politično situacijo v nekdanji Jugoslaviji.
Hudolin v romanu Ingrid Rosenfeld v središče pozornosti postavi žensko. Delo Cunta označuje za razvojni roman o junakinji, ki ji bralec sledi skozi otroška leta, študij, travmatično izkušnjo splava, ljubezenska razočaranja pa vse do upokojitve. V delu je precejšnja pozornost namenjena tudi literaturi, ki jo Hudolin predstavi skozi protagonistkine oči. Rosenfeldova je namreč profesorica slovenščine s posebnim odnosom do književnosti.
Izbor krajše proze slovenskih pisateljic Kliči me po imenu prinaša 38 črtic, novel ali odlomkov iz nekoliko daljših del. Knjiga želi predstaviti starejše in sodobne avtorice, ki v slovenskem prostoru niso dovolj prepoznavne.
Stasiukov roman Taksim v prevodu Jane Unuk, ki je poskrbela tudi za spremno besedo, prinaša zgodbo potujočih trgovcev Pawla in Wladka po Vzhodni in Južni Evropi, ki ju je pred njima “že prevozil” pripovedovalec v delu Na poti v Babadag. Tokratna protagonista kupčujeta z obleko iz druge roke. Med kupčevanjem se zapleteta v tihotapljenje azijskih migrantov in rešujeta Wladkovo dekle iz modernega suženjstva. Stasiukov novi roman je hvalnica pripovedovanju in dolgo pričakovani slovanski “on the road”.
Dela Roberta Musila slovenskim bralcem še niso dostopna v celoti, pričujoča zbirka poskuša zapolniti to vrzel. V novem prevodu Ane Jasmine Oseban, Stane Anželj in Štefana Vevarja knjiga predstavlja predvsem krajša besedila velikega avstrijskega romanopisca. Večji del zgodb je bil izbran iz časopisov in revij, v katerih je Musil objavljal med letoma 1902 in 1933. Spremno besedo je zapisal Walter Fanta.

Pri Študentski založbi so predstavili novosti zbirke Beletrina

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme