Materni jezik je jezik, v katerem najlažje izražamo svoja čustva

Piše: Samuel Devetak

Palača De Grazia Predstavitev monografije

Na dvorišču Palače De Grazia v ulici Oberdan v Gorici je 1. septembra zvečer potekala predstavitev monografije o jezikoslovnem stanju slovenskega jezika v Italiji. Knjiga, ki je izšla lani februarja pri založbi Aracne Editrice v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI) in ki jo je sofinanciral Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, nosi naslov Da sistema a simbolo – La lingua slovena in Italia tra linguistica sociologia e psicologia (Od sistema do simbola – Slovenski jezik v Italiji med jezikoslovjem, psihologijo in sociologijo). Napisale so jo jezikoslovke Matejka Grgič, Susanna Pertot in Marianna Kosič – na predstavitvi, ki jo je vodil Cristiano Procentese in ki je potekala v italijanščini, sta bili navzoči prvi dve in še profesorica na videmski univerzi Fabiana Fusco, ki je knjigi dodala uvodno besedo.

Dogodek se je začel z glasbenim utrinkom odlične mlade pevke Line Bensa, ki je zapela jazz pesem Cry me a river. Sledil je kratek uvod direktorja SLORI-ja Devana Jagodica, ki je poudaril, da je naš prostor izredno naklonjen jezikoslovnemu, etnografskemu in sociološkemu raziskovanju; nato je prisotne pozdravil še goriški podžupan Stefano Ceretta. Pred začetkom razprave je Lina Bensa zapela še pesem I put a spell on you.

Fabiana Fusco je spregovorila o solidnem in pomembnem prispevku, ki ga lahko nudi ta knjiga na jezikoslovni sceni dežele FJk. Za ohranitev in spodbujanje rabe slovenskega jezika v naših krajih je odločilen dejavnik dejstvo, da italijanske družine vse pogosteje pošiljajo svoje otroke v slovenske šole, kot tudi sam Procentese, ki je na predstavitvi knjige postavljal vprašanja. Fabiana Fusco je nato izrazila svoje mnenje glede pojma identiteta, ki “ni nekaj monolitnega, temveč moramo razmišljati v bolj dinamično smer naše jezikovne identitete, ki je fluidna – govoriti in naučiti se moramo čim več jezikov in, zakaj ne, jih med sabo celo pomešati”. Susanna Pertot je poudarila, da “nekoč ni bilo mogoče biti istočasno Slovenec in Italijan, tega družba ni omogočala. Danes pa to postaja mogoče, ker je prišlo do številnih sociopolitičnih sprememb, kar je med drugim pripomoglo k temu, da imamo mi, kot govorci, hibridno identiteto.”

Gostje so se zatem spraševali o jeziku srca oz. o maternem jeziku – to je namreč jezik, v katerem posameznik najlažje izraža svoja čustva. Dvo- ali večjezičnost med drugim izjemno koristi tudi pri kognitivnih sposobnosti, kot poročajo študije jezikoslovk Reuter-Lorenz (2002) in Bialystok (2007).

Nezanemarljiv delež debate je bil namenjen tudi vlogi furlanščine in prihodnosti tega jezika – Fabiana Fusco je pritrdila, da večkrat sliši furlanščino na hodnikih srednjih in višjih šol, zato ni rečeno, da bo furlanski jezik izginil v bližnji prihodnosti.

Govor je bilo tudi o oznakah oz. različnih statusih, ki jih lahko ima jezik. Razpravo je poglobila raziskovalka in jezikoslovka Matejka Grgič. Kdaj je jezik jezik okolja, jezik bližnjega, materni, prvi, drugi jezik itd.? Okoliščine so pri tem bistvenega pomena, saj opredelijo oznako jezika. “Jezik bližnjega” je sicer evropski koncept – Evropa je namreč fragmentarna realnost, saj je jezikovno zelo pestra in raznolika zaradi velikega števila držav, jezikov in kultur v razmeroma majhnem prostoru. Debata je sprožila kar nekaj zanimivih vprašanj o slovenskem jeziku in kulturi v Italiji, za vse zainteresirane je knjiga na voljo na spleti strani rimske založbe Aracne Editrice.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme