Kultura

Marušičev zbornik

Marušičev zbornik

Piše Iva Koršič: GRAD KROMBERK / Predstavitev monografije

Ob okrogli, osemdesetletnici rojstva prof. dr. Branka Marušiča, ki ga dobro poznamo kot nenehnega, natančnega raziskovalca zgodovine goriških Slovencev oz. Primorske, so se mu njegovi tesnejši sodelavci želeli pokloniti z zbornikom. Temu so dali zelo zgovoren naslov Zgodovinopisec zahodnega roba. Naslovnico krasi Marušičev portret, ki ga je izdelal Boris Blaško iz Goriškega muzeja. Vsa pa je “prepredena” z Marušičevim rokopisom. Zajetno, 589 strani obsegajočo knjigo, so uredili dr. Petra Kolenc, zaposlena na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, dr. Petra Svoljšak, predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, dr. Danila Zuljan Kumar iz novogoriške Raziskovalne postaje ZRC SAZU, in dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU. Prav omenjeni so sestavljali omizje, ki je v petek, 24. maja 2019, na Gradu Kromberk predstavilo javnosti novo, zelo zanimivo publikacijo, posvečeno dr. Marušiču. Grajsko dvorano je napolnilo občinstvo različne starosti. Med navzočinimi so bili novogoriški župan Klemen Miklavič, sooblikovalci zbornika in osebnosti iz kulturno-literarnih ter raziskovalnih krogov, z zamejske strani tudi Saša Quinzi iz Pokrajinskih muzejev v Gorici, prof. Sergio Tavano in prof. Marija Češčut, ki sta tudi sama prispevala zapis v zbornik, in goriška občinska svetnica iz vrst SSk Marilka Koršič.

Zbrane je najprej pozdravil direktor Goriškega muzeja, Vladimir Peruničič, nato pa je spregovoril dr. Oto Luthar. Med drugim je opozoril, da to ni navaden zbornik zapisov o delu in življenju slavljenca, ampak klasični izbor, liber amicorum, katerega tradicija sega v sedemnajsto stoletje. V akademskih krogih so ga deležni zelo redki raziskovalci, “ki ne puščajo za saboj le znanstvenega opusa, temveč so s svojim mentorstvom in delom usmerjali cele generacije mlajših kolegic in kolegov”. Med slovenskimi zgodovinarji je taka čast doletela le osem osebnosti, kot so Grafenauer, Zwitter, Pleterski… Med ta imena se zdaj uvršča še dr. Marušič. Besedila v zborniku se nanašajo na teme, ki jih je obravnaval dr. Marušič, kot je navada pri sestavljanju tovrstnih zbornikov. Dr. Luthar je poudaril, da se nihče med znanstveniki, ki jih je do zdaj srečal, ne more meriti z dr. Marušičem, in sicer z njegovim “pedagoško nepedagoškim pristopom”. Tudi mlade raziskovalce je imel namreč zmeraj za kolege.
Dr. Petra Svoljšak je poskrbela za prisrčen trenutek, ko je prebrala zapis, nastal iz korespondence stare mame in mame dr. Marušiča. Franja Mejač je pisala iz Komende svoji hčerki Vidi Marušič v Gorico l. 1938. Biografski utrinek Kako sem preživel prvo leto življenja je poslušalce popeljal nazaj za 81 let, v sam čas tik pred rojstvom Branka Marušiča in v njegove prve mesece življenja.
Svoljšakova se je seveda tudi zaustavila pri Marušičevem opusu, ki je ogromen, šteje kar 2.490 bibliografskih enot, 30 uredniških del, 656 gesel v biografskih leksikonih in številnih del s področja preučevanja zahodne narodnostne meje in primorske biografike.
Dr. Danila Zuljan Kumar je citirala vse naslove prispevkov slovenskih in tujih zgodovinarjev, zapisanih v monografiji, in povzela vsebine. Avtorjev prispevkov je 26 in pripadajo različnim generacijam zgodovinarjev, ki so tako dali svoj doprinos k znanstvenim spoznanjem o zgodovini primorskega prostora. Razprave se tičejo najrazličnejših tem, segajo od prazgodovine do današnjih dni. Vse se nanašajo na primorski prostor. Uvodnih prispevkov je pet. Slavljencu so jih poklonili z osebnimi spomini Petra Svoljšak (Ob jubileju – v tretje gre rado), Salvator Žitko (Prof. Dr. Branko Marušič – osemdesetletnik), Janez Suhadolc (Od prijateljstva do ustvarjalnosti in nazaj) , Marija Češčut (Sodelovanje Branka Marušiča z Goriško Mohorjevo družbo), in Petra Kolenc (Gradivo za bibliografijo Branka Marušiča med letoma 1956 in 2018). Bibliografijo dr. Branka Marušiča, ki je izredno bogata, so morali med samim nastankom zbornika dopolnjevati, kajti jubilant je še zmeraj zelo dejaven raziskovalec naše zgodovine. Prof. Češčutova v svojem prispevku poudarja tesno, izjemno dragoceno sodelovanje dr. Marušiča z Goriško Mohorjevo družbo pri sestavi Primorskega biografskega leksikona in to, da je dr. Marušič zvest sodelavec Koledarja GMD od l. 1995. “Branko Marušič ima tudi izredne zasluge pri utiranju poti naših znanstvenih publikacij v Slovenijo in pri pridobivanju strokovnjakov v matični domovini, da so se vključili v knjižno delo GMD. Za vso strokovno pomoč in prijateljsko povezanost z Goriško Mohorjevo družbo smo mu iz srca haležni! ” je ob koncu zapisala prof. Marija Češčut. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

29.05.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!