Marsikaj bi morala Občina Gorica še urediti!

Piše: ŽR

Zasedanje goriškega občinskega sveta

jesenskem času je bilo delovanje goriškega občinskega sveta kar intenzivno in dejavno. O tem, kako so potekali sestanki, in o učinkovitosti uprave in občinskega sveta smo se pogovorili s svetnico stranke Slovenska skupnost Marilko Koršič. Svetnica nam je povedala, da se je goriški občinski svet sestal  29. septembra – seja je trajala do jutranjih ur –  in 12. ter 13. oktobra. Napovedan pa je že naslednji občinski svet 26. in 27. oktobra. Na dnevnem redu prvega so bila določila za pristojbine na odpadke in obračun delovanja občinskih lekarn, na drugem pa združitev goriškega industrijskega konzorcija s tržiškim in ukinitev univerzitetnega konzorcija. Razprava je bila zelo razgibana in je večkrat uhajala iz obravnavane tematike na politična obračunavanja. Odobrena je bila združitev konzorcijev, a ne razpust univerzitetnega konzorcija. Na obeh zasedanjih so bila na dnevnem redu tudi svetniška vprašanja, ki so jih Koršičeva, svetnik SSk Walter Bandelj in svetnik DS David Peterin predstavili v slovenščini in nato še v prevodu, ki so ga sami prebrali. Walter Bandelj je tako zaprosil, naj občina kaj ukrene glede nevarnih poslopij nekdanje podgorske predilnice, ker zaščite popuščajo.

Marilka Koršič, kot nam je povedala, se do zdaj še ni nikoli odrekla danosti postavljanja svetniških vprašanj, in sicer vedno v slovenščini. Na zadnjem zasedanju se je osredotočila na štandreški predel mesta. Ob nalivih voda v ulici sv. Mihaela, kjer se nekako začenja Štandrež, poplavlja del cestišča in garažo stanovalke ter vdira tudi v bližnji bar in trafiko. Jašek ne požira dovolj. Na ulici je še druga moteča težava, in sicer pred hišno številko 86 je na cestišču velik železen pokrov, ki je posebno majav. Ko vozijo čezenj, povzroča velik ropot, ki ga stanovalci posebno ponoči zelo občutijo.

Svetnica že več let opozarja tudi na to, da prehodi za pešce niso dovolj vidni. Redno bi bilo treba pregledovati vsaj tiste, ki so tam, kjer je promet večji in se bela barva izbriše, npr. na križiščih. Koršičeva je omenila prehode v ulici Leoni in s posebnim poudarkom prehode v Štandrežu. Ulica sv. Mihaela je zelo prometna in nevarna posebno zato, ker vozniki ne upoštevajo omejitve hitrosti. Prehodov za pešce je kar nekaj, a so žal slabo vidni, razen tistega pred kratkim urejenega pred goriškim stadionom. Zelo nevarni so prehodi pred občinsko lekarno, pred telovadnico in šolo, med trgom pred cerkvijo in marketom. Ker se je na teh točkah zgodilo kar nekaj nesreč, se svetnica pridružuje zahtevam, ki jih je izrekel že nekdanji svetnik SSk Božidar Tabaj, in pozivom za trajnostno ureditev svetnika Davida Peterina. Taka dela bi morala biti rutinska, zato naj se vsaj vsi prehodi čim prej pobarvajo, je sklenila svetnica.

Na vprašanje, ali so taka svetniška vprašanja v občinskem svetu sploh učinkovita in ali se sploh da na krajevni ravni (v tem primeru v Štandrežu) kaj narediti na tak način, je svetnica odgovorila “Repetita iuvant!” Ponavljanje koristi, so modrovali Latinci. Neštetokrat so bila že postavljena taka svetniška vprašanja. Če bi jih ne postavljali, bi bilo morda še slabše. Ima pa občutek, da so nasveti, ki prihajajo iz opozicije, do neke mere le učinkoviti, saj jih občina potihoma večkrat uresniči.

Štandrež, predmestje Gorice, do leta 1927 samostojna občina, je veliko izgubil z ukinitvijo rajonskih svetov. To se pozna  predvsem pri urejanju okolja, cestnega omrežja in tudi pri skrbi za dobro počutje občanov. Rajonski svet je zamenjal občinski svetnik, ki je za to poverjen od župana. To pa ni isto. Vsekakor je zadnja tolažljiva novica  ta, da je župan opravil v Štandrežu zamenjavo poverjenega s svetnico Nicol Turri, ki obvlada slovenski jezik, je še dodala Koršičeva.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme