Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike (prve omembe segajo še v obdobje pred 4. st. po Kr.), je papež Pij XII. (1939–1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo stoletno vero v Marijino vnebovzetje.

Pisna vira, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio), sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva, npr. sv. Janeza Damaščana, sv. Efrema Sirskega, sv. Epifanija in Timoteja Jeruzalemskega.

Pri nas in v Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno.

Katoliška in Pravoslavna Cerkev ta praznik obhajata na isti dan.

V preteklosti so ljudje na ta dan veliko romali. Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih.

Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene.

Praznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika.

V najbolj znani romarski božjepotni cerkvi na Sveti Gori bodo na praznik Marijinega Vnebovzetja sv. maše po nedeljskem urniku ob 8., 10., 11.30 in 16. uri.

Ob 10. uri bo sv. mašo daroval upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih.

Pri vseh sv. mašah bodo verniki obnovili posvetitev Materi Božji.

Ob 17.15 bo koncert klasične glasbe (Ildar Gatov in Yasumichi Iwaki).

Na Repentabru bo slovesna maša ob deseti uri.

Na slovesni in zapovedani praznik Marijinega Vnebovzetja bo vsakoletna slovenska sv. maša tudi ob 9. uri v Marijinem božjepotnem svetišču v Starih Miljah, ki jo bo daroval g. Tomaž Kunaver.

V četrtek, na praznik Marijinega vnebovzetja bodo v Logu pri Vipavi  svete maše ob 6.30, 8.00 in 10h.

Pri mašah bo pridigal škof Jurij Bizjak, ki bo tudi vodil slovesno sveto mašo ob 10.00.

Od 6.00 dalje bo tudi priložnost za spoved, vendar bo spovednikov manj, zato opravite spoved že na predvečer.