Manjšinsko predstavništvo očitno ne sodi v deželno politično kulturo
V deželnem svetu FJK se je prejšnji teden začela obravnava o reformi volilnega sistema za krajevne uprave, ki ima kot glavni cilj zakoličiti izvolitev županov za največ dva zaporedna mandata. Omejitev je že v veljavi za občine nad 15000 prebivalci, razširila pa naj bi se tudi na tiste, ki imajo manjše število občanov. Skupaj s tem popravkom pa bi bila uvedena še nekatera določila, s katerimi bi bilo v prihodnje potrebno večje število podpisov za predstavitev kandidatnih list, omogočen bi bil dvojni preferenčni glas glede na spol in potek volitev bi bil skrajšan na en sam dan oziroma samo na nedeljo. Na prvi pogled daje celoten osnutek vtis, da gre za zaostritev pogojev za volilno nastopanje.
Deželni svetnik SSk in podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec je že prvi delovni dan 5. stalne komisije predlagal, da bi za slovensko listo, ki nastopa samostojno, veljal olajšan model tudi na občinskih volitvah, kot je to že predvideno na deželni ravni. V tiskovnem sporočilu je Gabrovec navedel, da je popravek “mišljen predvsem za občinske volitve v Trstu, Miljah in Gorici, kjer je že danes slovensko samostojno nastopanje zelo tvegano, saj volilni sistem penalizira majhna politična gibanja. Narodni manjšini pa mora biti priznana osnovna pravica, da je vsaj minimalno samostojno zastopana v vseh javnih upravah na ozemlju, ki ga naseljuje. Ker je to načelo priznano v deželnem volilnem zakonu, potem ni razlogov, da bi podobna logika ne veljala tudi za krajevne uprave. To nikakor ne oškoduje Slovencev, ki so angažirani v italijanskih strankah in listah, ampak isto njihovo pravico skuša razširiti tudi na tiste, ki se odločajo za samostojno politično nastopanje s slovenskim predznakom”. Pri tem je predlagal predsedniku 5. stalne komisije, da v tem smislu povabi na avdicijo obe krovni organizaciji.
Po splošni reakciji sodeč, se s predlogom predstavnika SSk strinja le Svet slovenskih organizacij. Predsednik SSO Drago Štoka je na avdiciji v pristojni komisiji jasno podprl predlog Igorja Gabrovca. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič pa je pustil odprto vprašanje, ker predlog ne bi bil usklajen v skupnem predstavništvu. Odločno proti predlogu pa je bil deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar, ki je poudaril pozitivne plati vključevanja Slovencev v italijanske vsedržavne stranke.
Nesporna dejstva kažejo, da so danes uspešne tiste manjšine, ki se lahko ponašajo s čim bolj avtonomnim političnim nastopanjem. Ravno na podlagi avtonomije, ki jo uživajo v izvoljenih telesih krajevnih javnih uprav, jim uspe za manjšino udejanjiti pomembne pravice. Te so na tak način tudi izvzete iz bolj ali manj ostrega ideološkega soočenja, kot je tudi prav, saj spadajo v sklop temeljnih človekovih pravic. Zaradi tega sta mlačnost in nasprotovanje omenjenemu predlogu nerazumljiva in kažeta na šibko deželno politično kulturo na področju varstva narodnih in jezikovnih manjšin. Še posebno v sedanjih časih, ko je izvolitev Slovencev otežena tudi na listah italijanskih strank.
JuČ
