Aktualno

Luč na koncu predora?

Luč na koncu predora?

Preobrat glede ukinjanja državnega financiranja tiskanih medijev

Razvoj dogodkov okoli spornega amandmaja, s katerim bi ukinili sklad za založništvo, je v prejšnjih dneh doživel preobrat, na katerega je slovenska narodna skupnost upala in čakala. Popravek k finančnemu zakonu, ki ga je vložil poslanec Adriano Varrica (Gibanje petih zvezd) in ki naj bi v naslednjih dveh letih v celoti ukinil dotacijo omenjenega sklada, je bil preklican. O njem tako niso razpravljali in glasovali člani poslanske komisije za proračun, niti ne bodo tega storili poslanci v splošni razpravi v poslanski zbornici. Do nadaljnjega se torej ohranja “status quo”, sklad za pluralizem v okviru zakona o založništvu bo obstal. Razlogov za to je najbrž več. Gibanje petih zvezd je res glasen zagovornik ukinitve javnega financiranja tiskanih medijev, velja pa tudi, da je (iz političnih in predvolilnih razlogov) za Ligo pomembno, da se ta sklad ohrani. Ob njegovi ukinitvi bi bile najbolj prizadete krajevne realnosti in tiste sredine, v katerih ima Salvinijeva stranka pomemben volilni bazen.
Pomeni preklic popravka dokončno rešitev za naše medije? Ne. Finančni zakon mora skozi dvojno sito poslanske zbornice in senata. Če predlog ukinitve ni prodrl v razpravi v poslanski zbornici, to še ne pomeni, da bi Gibanje petih zvezd z njim ne poskusilo v senatu. To bi ne bil osamljen primer. Vladajoča koalicija se je za več sklepov, ki predstavljajo pomembne teme njene politične usmeritve znotraj finančnega zakona, odločila, da jih bo predstavila šele v razpravi v senatu. Drži namreč, da je za Ligo pomembno čim bolj omejiti učinke morebitnega ukinjanja zakona o založništvu, ne smemo pa zanemariti dejstva, da je bilo ravno ukinjanje sredstev za medije med vidnejšimi obljubami Gibanja petih zvezd svojim volivcem. Nove volitve, ki pomenijo polaganje računov za opravljeno delo, so že pred vrati: spomladi je namreč na vrsti preizkušnja evropskih volitev. Vprašanje ohranjanja državnih finančnih sredstev za manjše medije, med katere spada tudi naš tednik, je torej še vedno odprto.
Dve možni rešitvi
V nedeljo zvečer je v javnost prišla novica, da sporni amandma v poslanski zbornici ni več aktualen. V svojem stališču sta torej vlada in poročevalka Andreina Comaroli, ob ugotovitvi, da bi amandma najbrž ne imel večine, pozvali poslanca Adriana Varrico, naj svoj popravek umakne, v nasprotnem primeru bi komisija izrekla popravku negativno mnenje. S tem se je dejansko pot popravka v poslanski zbornici (za zdaj) zaustavila.
Kot smo že zapisali, je potrebno počakati še na pot finančnega zakona v senatu. Domnevamo lahko, da bodo v Gibanju petih zvezd namreč poskušali na dnevni red ponovno uvrstiti podoben popravek. Kako bi v tem primeru kazalo za slovenske tiskane medije? Težko je karkoli zapisati. Omeniti pa velja, da sta se v prejšnjem tednu predsednika krovnih organizacij SSO in SKGZ, Walter Bandelj in Rudi Pavšič, v Rimu o tej temi sestala z vodjo senatne skupine Gibanja 5 zvezd, Tržačanom Stefanom Patuanellijem. Na sestanku je vidni predstavnik gibanja dejal, da povsem soglaša s tezo, da je potrebno manjšinske medije še naprej podpirati tudi z državnimi finančnimi sredstvi in da bi ukinitev sklada veljala za druge medije. Kako bi to izpeljali? Omenjeni sta bili dve možnosti: prva predvideva ustanovitev “ad hoc” sklada za slovenske tiskane medije, v katerega bi preusmerili sredstva (v višini skoraj 3 milijonov evrov), ki jih je slovenskim časopisom doslej zagotavljal zakon o založništvu.
Druga različica predvideva možnost preusmeritve že omenjenih sredstev (v obsegu skoraj 3 milijonov evrov) v dotacijo, ki jo manjšina prejema v okviru zaščitnega zakona (10 milijonov evrov). V tem primeru bi z dodatkom sredstev iz zakona za založništvo skupna dotacija znašala skoraj 13 milijonov evrov.
Cerar o manjšinskih vprašanjih
Vprašanje usode zakona o založništvu se je kot ena pomembnejših tem prejšnji teden znašlo tudi na omizju srečanja med slovenskim zunanjim ministrom Mirom Cerarjem in prvim človekom na Farnesini, Enzom Moaverom Milanesijem. Sestanek je bil pomemben tudi zato, ker je šlo za prvi neposredni stik med dvema novo postavljenima vladama.
Srečanje je bilo najprej predvideno na Farnesini v sredo, 28. novembra. Zaradi precejšnje zmede, ki se je ustvarila na osi Rim – Bruselj ob potrjevanju finančnega zakona in zaradi številnih nedorečenih ukrepov o tej temi, pa je bil italijanski zunanji minister na dan predvidenega sestanka polno zaposlen. Srečanje so tako izpeljali že večer pred tem. Na dnevnem redu je bilo, poleg vprašanja financiranja manjšinskih medijev, še več drugih tem. Ministra sta se pogovarjala o ponovni oživitvi manjšinskega omizja pri notranjem ministrstvu, o zajamčenem zastopstvu v rimskem parlamentu in o vračanju Narodnega doma. O temi zakona o založništvu je Cerar rimskemu sogovorniku nakazal slovensko oceno, da je vsakršno krčenje sredstev za slovenski tisk nesprejemljivo. Hkrati je Cerar dejal, da mu je Moavero Milanesi obljubil osebno prizadevanje pri italijanski vladi za ugodno rešitev tega vprašanja. Italijanski zunanji minister je ob tem izrazil namero obuditve omizja pri notranjem ministrstvu v prihodnjem letu, glede Narodnega doma pa je potrdil, da bi se nepremičnina lahko vrnila v slovenske roke do leta 2020, ob pomenljivem jubileju, 100-letnici požiga nekdanjega političnega, gospodarskega in kulturnega centra Slovencev v Trstu. Gre za “naprezanje”, ki ga je ob lanskem obisku takratnega slovenskega zunanjega ministra Erjavca v Rimu izrekel tedanji italijanski zunanji minister Alfano.
kil

05.12.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!