Ljudski pravljici sta otroke popeljali v čarobnost gozda

Piše: IŠA

Devetnajsta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici v š. l. 2022-2023

Kotiček, ki je v goriški Feiglovi knjižnici namenjen čarobnim stikom s pravljičnim svetom, se je v ponedeljek, 27. marca 2023, spet napolnil z nad dvajsetimi zvedavimi otroki in seveda odraslimi spremljevalci. K njim se je vrnila pravljičarka Renata Lapanja, ki zna vselej tako prikupno razvijati pravljične vsebine, vzete iz neizmerne ljudske zakladnice. Tokrat je malčke popeljala v gozd, kjer se dogaja marsikaj neverjetnega.

Pod staro smreko je bilo ogromno mravljišče in prav vanj se je zatekla lisica, ker ji je bilo zelo mraz. Za njo so prijazne mravljice sprejela še murna. Ko se je pogrel, je začel peti in igrati, lisica pa plesati. Po lisičini zaslugi – tekla je do bližnjega gradu po hrano in pijačo – so priredili še pojedino in se najedli ter plesali in plesali vse do pomladi. Ker pa je lisica velika, je nehote včasih pohodila kakšno mravljico. Od tedaj imajo mravljice krive noge!

Protagonistka druge pravljične zgodbe je bila deklica Betka, ki je vsak dan vodila ovčko na pašo. Mamica ji je vsakič dala tudi vreteno, da bi nanj zavila prejo, a Betka je raje skakala po cvetočem travniku, nabirala pomladne cvetke, se podila za metuljčki … Ko se je usedla v senco pod brezo, jo je ta povabila na ples. Korenine so postale noge, veje pa roke. In plesali sta, dokler ni bila Betka trudna. Tedaj je breza končala svoj ples, roke so spet postale veje, noge pa korenine. In za čuda: na vretenu je bila preja zlata! Ko se je deklica vrnila domov, je še v žepu našla liste iz suhega zlata … Tako sta mamica in Betka srečno živeli do konca svojih dni.

Otroci so na drobni delavnici na list zalepili mravljici v spomin na obe pravljici, ki sta bili res čarobni. Ljudske pravljice namreč vselej prežarja neki poseben žar, ki se dotakne srca.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme