Intervju

“Ljudje iščejo pristne domače pridelke”

“Ljudje iščejo pristne domače pridelke”

Pogovor / Dimitrij Žbogar o turistični kmetiji Gruden-Žbogar

Turistična kmetija Gruden-Žbogar, ki se nahaja pri Samatorci, je med ljudmi poznana. Na njej se ob mnogih dejavnostih ukvarjajo z rejo koz, ki jih mali in odrasli obiskovalci kmetije zelo radi opazujejo skozi šipo. V vhodni veži kmetije so razstavljeni tudi mlečni izdelki in pridelki, ki si jih obiskovalci redno nabavljajo. V delo na kmetiji je vpeta cela družina Žbogar.
Nekdanji dolgoletni predstavnik kmetovalcev pri stanovski organizaciji Coldiretti, Dimitri Žbogar, si je kljub mnogim obveznostim z veseljem vzel čas, da je lahko odgovarjal na naša vprašanja.

Vaša kmetija ima raznoliko ponudbo pridelkov in izdelkov…
Velja. Ljudem je všeč, da lahko na enem samem mestu kupijo in nesejo s seboj domov več proizvodov. Skušamo jim torej ugoditi, kar pa sploh ni enostavno. Raznolika ponudba terja namreč tudi spoštovanje večjega števila zakonskih predpisov, pravil in konkretnih pogojev za delovanje.
S katerimi kmetijskimi panogami se dejansko ukvarjate?
Pred tridesetimi leti smo pričeli kmetovati iz ljubezni do ovrednotenja naše zemlje. Temu je botrovalo dejstvo, da so bili moji spomini na čas otroštva tesno povezani z delom na nonotovi kmetiji, na kateri smo pasli krave in opravljali razne zadolžitve. Veselje za kmetovanje in povezanost z našimi kraji sta vseskozi predstavljala trdno podlago za naše delovanje. Lahko rečem, da nam na začetku marsikaj ni bilo jasno in znano. Naš glavni cilj je bila ureditev kmetije za obratovanje kmečkega turizma, kar smo tudi dosegli. Pričeli smo z rejo koz in s predelavo mleka v sir, nadaljevali z živinorejo, rejo prašičev, vinogradništvom, sadjarstvom in vrtnarstvom. Letno redimo do sto prašičev. V hlevu imamo šestdeset koz in štirideset glav govedi.
Vaše koze predstavljajo pravo privlačnost za obiskovalce …
Res je. Neverjetno se mi včasih zdi, v kolikšni meri živali privabljajo ljudi. Otroke v prvi vrsti, saj jih očitno v svojem vsakdanjem življenju nimajo priložnosti videti in opazovati. Koze in druge živali so pa zanimive tudi za odrasle. Mnogi se z njimi radi fotografirajo.
Kaj je potrebno za uspešno delovanje kmetije?
Taka kmetija, kot je naša, je lahko samo družinsko vodena ob pomoči kake zunanje osebe. Redno je namreč potrebno izboljševati njeno delovanje z investicijami v stroje in ponudbo. Vse investicije so na taki kmetiji na dolgi rok in se torej amortizirajo v nekaj desetletjih. Zelo pomembno je biti zmeraj sodobni. To velja za nas in za naše otroke, če bodo seveda nadaljevali družinsko tradicijo.
V zadnjih letih je na Krasu nastalo veliko turističnih kmetij. Katere spremembe opažate na tem področju?
V prvih letih obratovanja našega kmečkega turizma je bilo na Krasu malo turističnih kmetij. Odtlej se je ta ponudba zelo povečala. Kras so takrat v glavnem obiskovali le Tržačani. Čedalje več je danes obiskovalcev iz sosednjih dežel in pa iz nemško govorečega prostora. Turisti želijo okušati tipične pridelke, kar od nas zahteva kakovostno rast ponudbe. Največ zanimanja nedvomno vlada za vino in kraški pršut.
Najpomembnejša kmetijska panoga je na Tržaškem vinogradništvo, ki se lepo razvija …
Velja, vendar mislim, da se na Krasu ne moremo ukvarjati samo z vinogradništvom. Tudi živinoreja je zelo pomembna. Tako pravimo, žal, že nekaj desetletij, a dejansko se število glav zmanjšuje. Kar devetdeset odstotkov kraškega območja so še pred nekaj desetletji pokrivali pašniki. Če je okolica urejena, je tudi lepa. Ker pridobiva turizem vse večji pomen, moramo nuditi obiskovalcem tudi zgledno urejeno pokrajino in ustrezne storitve.
Kako to, da vse več vinogradnikov s tržaškega Krasa ureja vinograde na drugi strani državne meje?
Brez dvoma zato, ker je v Sloveniji zakonodaja za ureditev vinogradov enostavnejša in so cene za nakup zemljišč bolj ugodne. Moja vizija kmetijstva je pa v kmetiji, ki se ukvarja z različnimi dejavnostmi in te morajo biti blizu doma, da človek ne izgublja preveč časa za prevoz.
Kako kot nekdanji deželni in pokrajinski predsednik stanovske organizacije ocenjujete stanje v kmetijstvu na deželni in krajevni ravni?
Na Tržaškem, kjer je kmetijskih površin malo, je obdelovanje le-teh težavno. Sicer pa, kar velja za druge sektorje, se dogaja tudi v kmetijstvu. Gospodarska kriza je za seboj pustila posledice. Zaradi svetovne globalizacije koncerni živilsko-predelovalne industrije prodajajo hrano po izredno nizkih cenah. Kljub temu da so naši proizvodi boljše kakovosti, v času gospodarske krize ni enostavno s prodajo kriti stroške proizvodnje. Vsi kmetovalci imamo podobne probleme in iščemo možne rešitve. Kar se nas tiče, smo najeli potujočo trgovino, s katero večkrat na teden obiščemo sejme v Trstu in okolici, na katerih ponujamo svoje pridelke in izdelke v okviru mreže kmetij Campagna Amica.
V sklopu Coldirettija ste spoznali bolj oddaljene kmetijske stvarnosti tako na deželni kot državni ravni. Kako ocenjujete to svojo izkušnjo?
Delovanje v stanovski organizaciji je bilo zame pomembno, ker sem s tem spoznal, da je Kras, četudi je pri nas malo obdelovalnih površin, dejansko zelo lep. Zaradi pomanjkanja zemlje smo pri nas primorani biti iznajdljivi. Če dobro pogledamo, vsak kmetovalec na Krasu piše svojo zgodbo. Dejansko ne najdemo pri nas dveh enako organiziranih kmetij.
Ali “birokracija”, nad katero se vsi pritožujejo, ovira vaše delo?
V kmetijskem sektorju je strošek, ki ga mora kmetovalec plačevati za spoštovanje birokratskih predpisov, precej visok. Vsako majhno kmetijsko ali veliko proizvodno podjetje označuje posebna koda proizvajalca živil. Naj navedem primer: če ima kmet petnajst ali tisoč krav v hlevu, sta strošek in čas, ki ga mora nameniti za ureditev raznih dokumentov, dejansko podobna.
Ali imate kakšen recept kako rešiti to vprašanje?
Mislim, da je v Italiji problem pretirane “birokracije” strukturalnega značaja in je zato težko rešljiv. Z leti se “birokracija” le še povečuje. Do tega prepričanja sem prišel, ko sem s sodelavci kot deželni predsednik Coldirettija – žal brez večjih uspehov – skušal poenostaviti birokratske predpise in postopke, ki precej ovirajo vsakdanje delo kmetovalcev. Druge evropske države imajo to boljše urejeno.
Kako podnebne spremembe vplivajo na kmetijstvo?
Če pomislimo, da smo konec novembra (pogovor je potekal takrat, op. av.) in bomo lahko, če bo zapihala burja, šli kosit travo, ker je ta še zelena, sem odgovoril na vaše vprašanje …
Katere spremembe opažate pri svojih odjemalcih?
Ljudje v glavnem iščejo zdravo hrano, saj so naveličani industrijske, v kateri je čedalje več konzervansov in je hkrati brez okusa. Zaradi tega se veča povpraševanje po domačih proizvodih. Problem pa predstavlja padec kupne moči prebivalstva.
Evropska unija je dodeljevala veliko prispevkov za razvoj kmetijstva. Teh je danes manj?
Če se Italija ne bo ukvarjala (…)

Cel zapis v tiskani izdaji
Mch

13.12.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!