“Ljudem bi rad približal politiko”

Piše: Giulia Černic

Pogovor / Enrico Papais, podžupan Občine Ronke

Enrico Papais je novoizvoljeni podžupan v Občini Ronke; star je šele 23 let. Živi v Romjanu, kjer je v otroških letih obiskoval osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom, nato pa šolanje nadaljeval na nižji srednji šoli v Doberdobu, kjer sva se spoznala kot sošolca. Po maturi na tehniškem zavodu L. Einuadi v Štarancanu je izbral pravno fakulteto v Vidmu, kjer je diplomiral februarja letos. Zdaj pa nadaljuje svojo študijsko pot na novi smeri Videmske univerze Pravo za inovativnost podjetij in javnih uprav.

Med svoja zanimanja, poleg športa, glasbe in druženja z vrstniki, uvršča tudi politiko in ekonomijo. Povedal je, da vsak dan redno prebira več časopisov, sledi telednevnikom in poglablja različne aktualne teme.

Sam se zanimaš za marsikaj in kandidatura na občinskih volitvah kaže, da si tudi ambiciozen. Kateri so tvoji načrti za prihodnost?

Ko sem se odločil za univerzitetni študij, sem ciljal na podjetništvo, zaradi tega sem izbral smer podjetij bolj kot javne uprave. Zanimal me je svet ekonomije in podjetništva. Še vedno nadaljujem v tej smeri, čeprav sem se s časom zelo približal tudi javni upravi, pri kateri sem spoznal zelo zanimiva področja in možnosti za zaposlitev.

Med osebnimi ambicijami je gotovo prostor za nadaljnje politično udejstvovanje, a ne zanikam namena zaposlitve v enem izmed večjih podjetij.

Kako si se odločil za kandidaturo?

Od nekdaj me zanima politika; doma se večkrat pogovarjamo o političnih in podobnih temah. Izhajam iz družine, ki je bila vedno precej aktivna in poznana. Dedek je aktiven član združenja VZPI, očetov bratranec Lorenzo Papais je bil župan v Štarancanu, prababica je bila občinska svetnica, njen brat Umberto Blasutti pa župan v Ronkah. Izhajam iz družine, ki je vedno bila politično aktivna.

Imam veliko poznanstev med nekdanjimi in zdajšnjimi občinskimi svetniki, ki so mi večkrat predlagali, naj se pridružim listi kandidatov. Pravzaprav so kandidaturo najprej predlagali dedku, a zaradi starosti ponudbe ni sprejel. Zato so se potem odločili, da bodo poskusili z mano. Izkoristil sem priložnost in sprejel.

Priznal si, da je bila kandidatura poskus. Predstavljam si, da nisi pričakoval tako odličnih rezultatov.

Takih številk iskreno nisem pričakoval. Predstavljal sem si, da bom prejel precej glasov, saj poznam veliko občanov in izhajam iz politično precej aktivne družine, a me je končni rezultat pozitivno presenetil.

Kaj je po tvojem mnenju prepričalo volivce, da so na volilni list napisali tvoj priimek?

Z razliko od številnih drugih kandidatov sem se odločil za tradicionalno volilno kampanjo; s kolesom sem se vozil od hiše do hiše, se predstavil in se pogovarjal z volivci. Razdajal sem letake, kot so počenjali nekoč. Glas sem razširil tudi s pomočjo prijateljskih vezi in se ne nazadnje posluževal socialnih omrežij, kjer sem objavljal različne vsebine v zvezi z volitvami.

V veliko zadoščenje mi je, da mi je uspelo prepričati osebi, ki se že vrsto let nista udeležili volitev zaradi razočaranja nad politiko. To je bil eden izmed glavnih ciljev skozi celo volilno kampanjo; hotel sem približati ljudi politiki za skupno dobro.

Mislim, da sem jih prepričal s svojo iskrenostjo. Z občani sem se pogovarjal o različnih temah, ki so posameznikom bile najbližje, in pri tem nisem skrival tega, kar lahko naredimo in česar ne zmoremo spremeniti. Poznal sem finančno sposobnost občine ter pereče probleme in se za temi nisem skrival. Z volivci sem se zavezal, da bom rešil težave, za katere mislim, da so rešljive.

Kako si obdobje volilne kampanje doživljal s psihološkega vidika? Te je bilo strah?

Ne, me ni bilo strah. Na začetku sem imel nekaj dvomov in sem si vzel nekaj časa, da sem poglobljeno premislil. Potem pa sem si zavihal rokave in se lotil kampanje, kot sem jo opisal.

Kako si po volitvah sprejel novo vlogo v občinski skupnosti?

Po volitvah smo najprej praznovali. Tudi sam sem si privoščil praznik, ko sem izvedel za število prejetih glasov. Domov sem se vrnil z zavedanjem, da bom stopil v občinski svet, nisem pa pričakoval, da bom imel tako pomembno vlogo glede na to, da sem tako mlad.

Zaradi želje po prenovi in osvežitvi znotraj koalicije, predvsem pa znotraj Demokratske stranke, so se odločili, da se bodo osredotočili na mlade in nam omogočili rast in zbiranje izkušenj.

Za pooblastila smo svetniki izvedeli na prvi seji, ko sem sam izvedel, da me je župan izbral za podžupana. Prvi trenutek sem bil brez besed, zdaj pa cenim županovo željo po prenovi in dejstvo, da so se odločili, da bodo vlagali v mlade in na poseben način vame. Tako so mi omogočili, da se bom lahko veliko naučil in zbral potrebne izkušnje za osebni in poklicni razvoj. Mlade vedno obsojajo, da nimajo dovolj izkušenj, a včasih pozabljajo, da se brez priložnosti in zaupanja ni mogoče nič naučiti.

Kaj bi rad naredil v obdobju tega mandata za Ronke in občane?

Eden izmed prvih ciljev je približati politiko ljudem, še posebej mladim, ki so pri tem pod močnim vplivom razočaranih staršev. Rad bi izpostavil, da vseh politikov ne smemo spraviti v isti koš. Obstaja veliko vplivnih ljudi, ki se trudijo in delajo za dobro skupnosti z razliko od tega, o čemer so prepričani številni ljudje. Poleg tega sem prepričan, da je volilna pravica najprej pravica, potem pa dolžnost. Pravico so si naši predniki izborili z bitkami, mi si ne moremo privoščiti tega, da jo izgubimo.

Poleg tega bi rad poživil Ronke s kulturnimi dogodki in različnimi pobudami, tudi podjetniškimi, kot je spodbujanje odprtja novih trgovin. Velik potencial vidim tudi v deželnem letališču, ki stoji na tleh naše občine, a predstavlja celo Furlanijo Julijsko krajino.

Rad bi na čim bolj učinkovit način uporabil evropske prispevke in druge priložnosti, ki jih ponuja Evropska unija.

Ko postavijo mlado osebo na vodilno mesto, si večkrat predstavljamo, da bo ta skrbela za mladino in mladinsko udejstvovanje. Iz tvojih odgovorov pa ugibam, da je tvoj fokus usmerjen v dolgoročnost, saj govoriš o ciljih, ki niso povezani samo z mladimi.

Brez dvoma. Dejstvo je, da se italijansko prebivalstvo stara, zato je treba pri načrtovanju imeti jasno pred sabo tudi potrebe starejših ljudi s socialnega in zdravstvenega vidika. Tudi mobilnost in odstranitev arhitektonskih ovir sta zelo pomembni temi, ki jih ni lahko rešiti, a se bomo tega brez dvoma lotili v kratkem.

Nimam čarovniške palice, ampak čutim, da smo z ostalimi svetniki dobra ekipa, imamo dobre ideje in bomo gotovo lepo sodelovali v občinskem svetu.

Minil je malo več kot mesec dni od izdaje pooblastil. Kako si doživel začetek mandata in kako si predstavljaš, da se bo nadaljeval?

Mislim, da bomo uspešno speljali obdobje našega mandata. Ne izključujem, da bi se lahko pojavile težave, tudi sam bom gotovo včasih v stiski, verjamem pa v svoje sposobnosti in potencial ekipe.

Prva pomembnejša preizkušnja zame bo drugo srečanje občinskega sveta, ko bom moral predstaviti spremembe proračuna in proračunsko bilanco. To bo pomemben trenutek, ko bomo preverjali proračunsko stabilnost občine do konca leta.

Takrat se bomo nujno morali soočati tudi s povečanjem stroškov energije, ki jim bomo morali nameniti velik del virov; te bi v drugih razmerah lahko uporabili za kaj drugega. Žal se bomo morali tudi mi spopadati s težavami, do katerih so privedli zadnji mednarodni dogodki. To bo skupno breme vseh mest, dežel in držav, predvsem pa družin. Vladna nestabilnost pri tem ne bo v nobeno pomoč.

Kako ti znanje, ki si ga usvojil kot študent, pomaga pri izvrševanju dolžnosti podžupana?

Zelo sem vesel, da lahko teoretično znanje, s katerim se srečujem na univerzi, udejanjam v praksi na občinskem nivoju. Opravil sem izpite, kot so upravno pravo, javne pogodbe in podobno, kar mi zelo koristi pri izvajanju nove funkcije. Konkretno lahko spoznavam, kako se izvajajo različni postopki lokalnih oblasti.

Pred kratkim si se udeležil obiska Evropskega parlamenta v Bruslju s skupino mladih lokalnih administratorjev naše dežele. Sprejela vas je poslanka Gualmini, ki je po obisku objavila na svojih družbenih profilih nekaj fotografij in zapis, v katerem je izrazila svoje zaupanje v mlade generacije. Kaj si od te izkušnje odnesel?

Poslanka Gualmini nam je predstavila vse priložnosti, ki jih Evropska unija ponuja različnim institucijam, ne samo v obliki prispevkov, ampak tudi študijske in delavne priložnosti za posameznike. V Bruslju sem bil pozitivno presenečen nad evropskim duhom, ki je tam zelo prisoten in ga pogrešam tu pri nas. Premalo je ozaveščanja o evropskih vrednotah. Predvsem v obmejnih krajih, kot je naš, bi morali poznati vse prednosti, ki jih ponuja Evropa, začenši s prostim prehajanjem meje, kar imamo za nekaj samoumevnega, a ni bilo vedno tako. Skupni prostor ponuja možnost sodelovanja; še vedno aktualno je sodelovanje gasilcev s te in druge strani meje pri gašenju ognja na Krasu. Specifično za mlade je izmenjava Erasmus edinstvena priložnost, ki bi morala postati obvezna izkušnja za vse univerzitetne študente. V tem se strinjam s številnimi parlamentarci.

Vse to in še marsikaj drugega je danes mogoče samo z delom Evropske unije. Res je, da je bil začetni cilj pri ustanovitvi sestava federalne unije, kar danes ni. Kljub temu pa je sodelovanje med državami v marsičem učinkovito.

Po tvojem mnenju, kakšna prihodnost čaka nas mlade na domačem območju?

Priložnosti za ustvarjanje novih delovnih mest in za inovacijo na našem območju je veliko. Potrebna pa je učinkovita uporaba vseh možnosti in sredstev na razpolago.

Naše območje je zelo bogato. Imamo morje, hribe in turizem, pa tudi velika podjetja, ki delujejo na različnih področjih. Naša dežela skupaj s Slovenijo ponuja res vse mogoče. Potrebujemo samo zmožnost privabljanja investicij.

Za konec bi še kaj povedal našim bralcem?

Še enkrat bi rad poudaril pomen aktivnega državljanstva. Vsem bralcem priporočam, naj se redno zanimajo za politiko ter berejo novice iz uradnih in verodostojnih virov.

Izpostavil bi tudi pomen nenehnega izobraževanja in gojenja kulture. Kultura je most, ki te lahko pripelje do novih svetov in ti omogoči številne priložnosti. Za mlade pa je še posebno pomembno zbiranje vsakovrstnih izkušenj in zavedanje, da ni nič samoumevno.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme