Literarni utrip mlajše generacije ima svetlo prihodnost

Okolje, v katerem živi slovenska narodna skupnost v Avstriji, je v marsičem podobno našemu. To je namreč usoda, ki jo delijo manjšinske skupnosti, za katere je ohranjanje in razvijanje lastnega jezika podvrženo številnim dejavnikom, ki so vse prej kot naklonjeni. Prav zato so načrti, pri katerih so soudeležene mlajše generacijske sile manjšine, še kako dobrodošli, saj je delo z mladimi najboljša popotnica zato, da bo neka skupnost na svoji zemlji še naprej živela in uspevala.
O tem in še marsičem je tekla beseda na srečanju Na kavi s knjigo v Tržaški knjigarni, ko so v sklopu Koroških kulturnih dnevov na Primorskem predstavili literarni utrip mlajše koroške generacije. O njem je spregovoril pisatelj in član Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling. Zveza, ki je med soorganizatorji Koroških kulturnih dnevov na Primorskem, ima na domačih tleh vrsto spodbudnih načrtov: “Z Narodnim svetom koroških Slovencev prirejamo natečaj Mlada koroška literatura, ki v našem šolskem sistemu ponuja prerez besednega ustvarjanja naših mlajših sil”, je dejal. Kuchling, ki je pred nekaj leti izdal v skupnem založniškem načrtu vseh treh Mohorjevih družb kriminalko z naslovom Umor v zaspanem mestu, je pojasnil, da že vrsto let ni bilo na literarnem področju novejših imen, prav zato je podpora vzgojitejev še kako pomembna. Tovrstno literarno pisanje ima namreč dvojno nalogo: po eni strani spodbuja umetniški čut mladih, po drugi pa jih vodi v izboljšanje znanja slovenskega jezika. Literarni utrip mladih dijakov dosega širšo javnost preko objav v časopisu Nedelja, natečaj pa ni namenjen le leposlovnim spisom (prozi in poeziji), temveč široki paleti pripovednih žanrov, od eseja do intervjuja. KKZ je obenem tudi nositeljica akcije Slovenščina v družini, kjer je narečna iztočnica podlaga za novčenje znanja zbornega jezika.
Občinstvo, ki ga je sestavljalo tudi lepo število dijakov klasičnega liceja Prešeren, je lahko neposredno spoznalo svež koroški pesniški glas Verene Gotthardt. Mlada pesnica je prebrala nekaj svojih verzov, prisotnim je zaupala, da rada piše tudi filmske scenarije. In prav ta je bila stična točka, v kateri so se prepoznavali tudi tržaški študentje. Čeprav jim je literatura pri srcu, jim film razkriva neko neposrednejšo govorico, na podlagi katere “dati duška” lastni ustvarjalnosti. Kot pa so sami dijaki liceja Prešeren pokazali z branjem proznih sestavkov, se v besedni umetnosti vsekakor prepoznavajo. Zaslugo nosi za to predvsem prof. Majda Artač, ki mlade uvaja v leposlovno besedo z literarnimi delavnicami. Profesorica je na srečanju predlagala, da bi na liceju izvedli spletno stran šolskega glasila: znano je namreč, da so mladi v internetu doma…
IG

Koroški kulturni dnevi na Primorskem na kavi s knjigo

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme