Letošnje priznanje sta prejela Božo Zuanella in Patrick Quaggiato

Piše:

Osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku

Izredno stanje je močno vplivalo tudi na našo priljubljeno prireditev ob prazniku slovenske kulture. Letos je Prešernova proslava, v organizaciji Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze, potekala le virtualno, in sicer na Youtube kanalu Kinoateljeja, ki je bil nosilec letošnje slovesnosti. V središču letošnje prireditve z naslovom Odtisi svetlobe – “Tam notri je vse naše življenje …” so bili mladi protagonisti posnetka, prav tako mlada je tudi slavnostna govornica, arhitektinja Vida Rucli. V nagovoru se je spomnila na Michelangela Frammartina, ki je leta 2013 posnel kratki, nemi film z naslovom “drevesa”. V njem je odkrival tradicijo, ko se je človek na določen dan v letu oblekel v drevo in hodil po vasi. Ta tradicija je žal zamrla, kot se zgodi z raznimi navadami tudi v naših krajih. Zanimivo je, da je po objavljenem filmu spet zaživela. Film ima v sebi dodatno moč, moč, ki jo v sebi nosi umetnost; to tradicijo je režiser celo obogatil in reinterpretiral. Vida Rucli je poudarila, da umetnost oživlja navade tako, da jih razlaga in spreminja, njena interpretacija pa jih požene v pogon. “Menim, da lahko slovenska kulturna skupnost v Italiji iz te anekdote potegne marsikateri pomemben nauk, saj si naša manjšinska skupnost mora prizadevati za tako oživljanje in predvsem za to, da kar oživimo, tudi ostane”. Kot predstavnica mlade generacije iz Benečije je Ruclijeva povedala, da manj obremenjeno premišlja o stanju naše skupnosti. Naštela je nekatere ključne točke, neke vrste želje ob slovenskem kulturnem prazniku. Najprej je dejala, da ko govorimo o kulturi, ne govorimo nujno tudi o umetnosti, saj je umetnost sredstvo, s katerim se lahko res dotaknemo kulture. Kot arhitektinja pa je spomnila, da našo kulturno dediščino ne gradijo le tiste oblike umetnosti, ki temeljijo na jeziku, temveč tudi materialno-kulturne stvari. Kot skrbimo za jezik, bi morali negovati prostore, naravne krajine in arhitekturne objekte, ki se v tej krajini potapljajo. K tej obliki kulture moramo pristopiti tako, kot je v svojem filmu naredil Frammartino, preko umetnosti. V zapuščene kraje moramo povabiti pesnike, pisatelje, glasbenike, da si zamislijo nove toponime za mentalno mapiranje prostora, obnoviti moramo kozolce, jih reinterpretirati in jim dati nove funkcije. Kot zadnje v besedni zvezi manjšina moramo poudarjati manjšinskost in jo razumeti širše. Manjšina ni zadnji branitelj kulturne meje, temveč prostor srečanj, oplajanj in obogatitve. Na koncu je slavnostna govornica povedala, da je manjšinski pogled privilegiran pogled in tega se moramo zavedati, stoji istočasno znotraj in zunaj vsega. Manjšinskost je navsezadnje središčna tema vseh sodobnih razprav. Obstaja jasna nagnjenost odkrivanja in pisanja zgodovine obrobnih tem, z razumevanjem, da je zgodovina centra zgolj ena izmed “mnogih zgodovinskih resnic”. Danes se je treba toliko bolj zavedati o pomenu manjšinskosti in prav mlade generacije, po mnenju govornice, morajo to temo razviti in tolmačiti tudi na druge, nove načine in s tem dobiti tudi nove zaveznike.

Po njenem govoru smo si na domačih ekranih ogledali film v režiji mladega Lea Černica, v katerem nastopa kozmonavt (21-letni Jan Devetak) in predstavnik starejše generacije Aljoša Žerjal. Prav ta preplet med mlado in starejšo generacijo, med velikim in malim (manjšinskim) svetom je zaznamoval produkcijo prej omenjenega režiserja in producentke Mateje Zorn na čelu. Letošnja proslava je bila namenjena avdiovizualni dediščini Slovencev v Italiji. Kinoatelje je želel poudariti bogastvo in dragocenost te dediščine, na katero večkrat pozabljamo in ki bi jo bilo treba primerno ovrednotiti. Vsaka skupnost ima rada svoje izročilo, a projekcija v prihodnost je zrel sad, ki ga je treba pri rasti spremljati, negovati. Delo za prihodnost je ustvarjanje novega izročila. Kot so naši predniki ustvarili svojo dediščino, tako tudi mi gradimo za prihodnost in novo dediščino, ki jo lahko zapišemo v podobe filma, rahle, a trajne, so zapisali letošnji ustvarjalci prireditve.

Kozmonavt, pravi državljan sveta, pristane v naši mali realnosti in jo začne raziskovati. Lačen je, na plaži najde filmski trak, ki ga skuša pojesti in razumeti, ali je užiten. Medtem ko je kozmonavt doživljal pravo dogodivščino, so se nam na ekranih prikazali utrinki posnetkov, filmov, dokumentarnih filmov “naše” bogate avtorske produkcije. Kozmonavt se s trakovi sprehaja po naši pokrajini,  naših mestnih središčih in sreča Aljošo Žerjala, ki mu reče: “Ne jej tega, to je film, to je za spomin, tam notri je naše življenje.” Tako tudi kozmonavt spozna bogastvo naše skupnosti. 

Posnetku je sledila podelitev letošnjih priznanj. Priznanji sta v Trgovskem domu v Gorici podelila predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in predsednik SSO Walter Bandelj. Komisija dveh krovnih organizacij, ki so jo letos sestavljali Alenka Florenin, Margherita Trusgnach, Martin Lissiach, Peter Močnik, Veronica Galli in Matjaž Pintar, je v skladu s pravilnikom in na osnovi prejetih kandidatur, podelila dve nagradi.

Letošnja prejemnika sta duhovnik Božo Zuanella in skladatelj Patrick Quaggiato.

Duhovnik, publicist, raziskovalec Božo Zuanella je odigral in igra pomembno ter dragoceno vlogo kot eden od utemeljiteljev in spodbujevalcev narodnega ozaveščanja in preporoda Beneških Slovencev. Veliko energij je usmeril v raziskovalno delo, z dragocenimi zapisi je bogatil Novi Matajur in kulturno-verski list Dom. Kot pravi izvedenec na področju imenoslovja in krajevne zgodovine je bistveno prispeval k poznavanju Beneške Slovenije.

Goričan Patrick Quaggiato  je začel igrati klavir pri osmih letih in vzporedno začel tudi tolkalno študijsko pot. Diplomiral je na tržaškem Konservatoriju “Giuseppe Tartini” in končal tudi triletni tečaj za dirigiranje pihalnih orkestrov. Zdaj poučuje na obeh naših glasbenih šolah. Kot tolkalec, pevec in dirigent je nastopal na več kot dva tisoč dogodkih. Ne nazadnje zajema njegov skladateljski opus nad 600 naslovov.

Ponovitev letošnje proslave Odtisi svetlobe, ki jo je Kinoatelje posvetil trem prijateljem in filmskim ustvarjalcem, Dorici Makuc, Francu Giraldiju in Marku Sosiču, bo v nedeljo, 14. februarja, ob 21. uri in četrtek, 18. februarja, ob 20.55 pa na Slovenskem programu Deželnega sedeža RAI.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme