Tržaška

Letošnja, nenavadna Velika noč v očeh učiteljev in šolarjev od Domja in iz Ricmanj

Letošnja, nenavadna Velika noč v očeh učiteljev in šolarjev od Domja in iz Ricmanj

COŠ Mara Samsa in Ivan Trinko Zamejski

Letošnja Velika noč je posebna, na neki način zaradi koronavirusa, ki je posegel v vsakdanje življenje sveta. Mnogo ljudi je obolelo za to novo, nenavadno boleznijo. Nekateri so ozdraveli, drugi še bojujejo boj s tem krutim virusom, ki je mnogim zaustavil zemeljsko pot. Sami, brez svojih najdražjih, so za vedno zaprli oči. Med njimi tudi mnogi zdravniki in vsi tisti, ki se noč in dan po bolnišnicah trudijo in pomagajo reševati življenja. Tako so se spremenili vsakdanji ritmi in utečeni običaji. Šole so se zaprle. Ostali smo doma. Kar naenkrat se je spremenil tudi naš način učenja. Zdaj se učimo na daljavo in svoje šolske obveznosti, z raznimi sodobnimi načini podajanja, opravljamo doma. Pri vsem tem nam sledijo in pomagajo starši. Skupaj se učimo, beremo, igramo, kuhamo in pečemo, pospravljamo… Ko smo zdaj doma, imamo več časa drug za drugega, saj nam ni potrebno tekati za vsakdanjimi opravili. Seveda imamo tudi več časa za skupni pogovor ali ustvarjanje. Še posebno v teh prazničnih dneh smo izdelovali razna ročna dela, pripravljali velikonočne dobrote in druge sladice. Pobrskali smo tudi, kaj pomenijo velikonočni prazniki, in zajeli iz zakladnice slovenske kulturne dediščine.
Slovenska velikonočna tradicija
Človek je od nekdaj v svoj domov prinašal zelenje. Tako tudi na cvetno ali oljčno nedeljo. V slovanskih deželah so že pred krščanstvom s to navado slavili boginjo pomladi in plodnosti, Vesno. Kristjani pa na Veliko noč praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa križali. Smrtna kazen na križu je bila v rabi v času rimskega cesarstva. Tretji dan, na nedeljo, Veliko noč, pa je Jezus vstal od mrtvih. To je praznik veselja in upanja.
Uvod v veliki teden
Cvetna ali oljčna nedelja je zadnja nedelja pred Veliko nočjo. Z njo vstopamo v veliki teden. Na ta dan blagoslavljajo oljčne vejice ali drugo pomladansko zelenje, povezano v šope ali butare. Na Jezusovi poti in ob vstopu v mesto Jeruzalem so lomili oljčne ali palmove veje ter jih polagali na tla kot preprogo. Množice so mu kot judovskemu kralju vzklikale hozana v pozdrav.
V velikem tednu se kristjani spominjamo zadnjih dni Jezusovega življenja, njegovega trpljenja, smrti na križu in vstajenja od mrtvih. Po stari slovenski navadi je bilo dovoljeno še zadnji dan, na veliki četrtek, opravljati dela na zemlji. Do takrat je bilo treba opraviti tudi spomladansko čiščenje. Hiša je morala biti na Veliko noč čista in pospravljena, očiščena so bila okna, perilo oprano in zlikano. Gospodinje so v teh dneh pripravljale velikonočne jedi, kakor jih pripravljajo še danes.
Tipične velikonočne jedi
Velikonočna jajca ali pirhi
Nekoč so bili pirhi obarvani v rdeče. Predstavljajo kaplje Jezusove krvi. Jajce pa je simbol za vstajenje. Kot piščanček skozi jajčno lupino vstopi v nov svet, prav tako je Jezus vstal, šel iz groba.
Hren predstavlja žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ.
Potica, ki so jo včasih pekli v okroglem pekaču z luknjo, predstavlja trnovo krono. Kruh predstavlja življenje.
Velikonočna šunka – pršut pa predstavlja Jezusovo telo.
Zanimivo je, da je med velikonočnimi simboli tudi pomaranča, ki predstavlja pijačo. Jezusu so pred smrtjo zmočili suhe ustnice z gobo, namočeno v kis.
Poleg značilnih jedi pa imamo Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu še druge velikonočne jedi, ki se razlikujejo od pokrajine do pokrajine. Tipična primorska sladica je pinca, ki je velikonočni sladki kruh. Poleg tega pa še titole ali “menihi” – pletene kitke, štručke z jajcem. Na veliko soboto so dopoldne kuhali in pripravljali velikonočne jedi, popoldne pa so jih nesli k blagoslovu. Ponekod imajo navado, da k blagoslovu nesejo tudi steklenico rdečega vina.
Po velikonočni procesiji se je zbrala družina pri skupnem velikonočnem zajtrku. Vsak je dobil del od vseh blagoslovljenih jedi. Veliko noč so vsi praznovali doma. Z doma so šli lahko na velikonočni ponedeljek.

To je dan druženja
Skupaj s starši, z bratci in s sestricami smo z veseljem in z otroško navihanostjo pripravljali velikonočne dobrote in izdelovali okraske in druga ročna dela. Z vsem tem želimo otroci prispevati svoj delež, da nam bodo velikonočni prazniki domači, prijetni, polni topline, razumevanja in miru.
Aleluja naj doni, da bi se radi imeli vsi!

17.04.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!