Intervju

“Letošnja letina je fenomenalna!”

“Letošnja letina je fenomenalna!”

Piše Matevž Čotar: POGOVOR / Fabijan Muzic, števerjanski kletar in enolog

Ko so si opomogli po prvi svetovni vojni, so l. 1927 predniki družine Muzic, kot koloni, začeli upravljati teren s trtami v Števerjanu. Kasneje, leta 1963, so starši sedanjega lastnika Ivana Muzica odkupili hiško in zemljišče okoli nje. V začetku se je družina ukvarjala predvsem s sadjarstvom, a čim bolj se je večala, tem bolj se je specializirala v vinogradništvu in prodaji grozdja. Leta 1990, tudi zaradi Ivanove žene, ki je imela kot nekdanja računovodkinja drugačno vizijo prihodnosti kmetije, so ustekleničili prvo steklenico vina Muzic. Ivanu in Orieti sta priskočila na pomoč sinova Elija in Fabijan, ki že od mladih let pomagata družini. O kmetiji smo se pogovorili z enologom Fabijanom.
Kakšno vlogo imajo družinski člani na kmetiji?
Oče je gospodar, ima vse pod kontrolo na vsakem področju. Mati je v administraciji, jaz sledim vsemu, kar se tiče kleti in kar se dogaja v njej, brat Elija pa je pretežno v vinogradu in skrbi za tehnične stvari, kot npr. za stroje in razne programe, ki jih uporabljamo pri administraciji. Poleg nas sta še dva stalna uslužbenca, okoli 20 pomagačev v času trgatve in trije delavci, ko je treba čistiti po obrezovanju in spomladi, ko se upogibajo mladike med prve žice.
Upravljanje kmetije in delo na njej gotovo zahteva veliko časa in energije. Kdaj je najbolj intenzivno?
Res je, v bistvu ni nikoli miru. Najbolj naporna pa sta po mojem mnenju meseca junij in julij, predvsem zaradi vročine zadnjih let. Pozimi je vse bolj razpotegnjeno: časa je dovolj za kopanje, obrezovanje in sajenje novih trt in pripravo novih vinogradov. Poleti pa je treba biti vsak dan v vinogradu brez prestanka. Ker imamo v Števerjanu veliko težav z divjimi prašiči, proti koncu julija porabimo približno dva tedna samo za namestitev vseh električnih ograj. To delo te zaradi toplote izčrpa fizično in predvsem živčno; fizično je uničuječe zaradi toplote, živce pa kvari zato, ker, če bi bili predpisi bolje urejeni, bi bilo manj teh težav z divjimi živalmi.
Ste zadovoljni z letošnjo letino?
Ja, bila je fenomenalna! Trta se je zbudila pozno, ker je bila dolga in mrzla zima, toda, ko se je ciklus trte začel, je šlo vse zelo hitro, predvsem zaradi idealnih padavin in temperatur. Takoj na začetku trgatve je bilo jasno, da je količina grozdja večja od prejšnjih let in odlične kakovosti.
Vinogradništvo nosi precejšnjo odgovornost za onesnaževanje okolja. V zadnjih letih ste ubrali pot okolju prijaznejše pridelave grozdja oz. vina. Kako ocenjujete prve rezultate?
Pomembno je seznaniti ljudi s temi okoljskimi težavami in jih sensibilizirati; opažam, da so ljudje res postali pozornejši na to tematiko. Moram pa povedati, da je to odvisno tudi od območja, na našem je kmet veliko bolj v stiku s trto, pretežno dela z rokami in manj s stroji, v primerjavi z dolino, kjer delajo bolj intenzivno. Ker imamo ta neposredni stik, bolje vemo tudi, kateri vinogradi imajo več težav z boleznimi in kje moramo posegati.
V zadnjih letih je velika moda biološkega upravljanja, toda večina kmetov, ki se bahajo, da delajo na biološki način, sploh ne pozna pravega pomena te besede. Vzemimo kot primer baker, ki je v biološkem kmetijstvu edina dovoljena snov. Zdaj je v reviziji v Evropski zvezi in so ga celo hoteli prepovedati. To pomeni, da je predvsem prekomerno uporabljanje bakra škodljivo za ljudi in zemljo. Zato, kaj je res biološko? Obstajajo sodobnejše snovi, ki se prej razgradijo kot baker in ne ostajajo toliko let v zemlji. Ljudje morajo razumeti, kaj je res biološko, in dobiti pravo ravnotežje.
Mi smo letos škropili sedemkrat, tisti, ki delajo biološko, so pa okoli 15-krat. To ne pomeni samo uporaba bakra, ampak tudi dvakratna uporaba stroja in goriva. Treba je vse pretehtati in delati po pameti. Snovi je treba uporabljati, ko je potrebno, in ne vedno.
Kako gledaš na gensko spremenjene rastline? Bral sem namreč, da so na voljo trte, ki naj bi bile veliko bolj odporne za bolezni…
Pri nas te vrste rastlin oz. trt niso še dovoljene in s tem se strinjam, ker obstajajo druge strategije za genetsko izboljšanje rastline, kot je npr. križanje, ki je bolj naravno in ne nastane v epruveti. Drugi problem je tipičnost trt naših krajev, ki se na ta način izgubi, zato bi se z uporabo teh rastlin strinjal le za industrijsko pridelavo, kjer na etiketi ni imena sorte vina.
Državna meja med Italijo in Slovenijo je že dolgo let povsem odprta, vendar imam občutek, da v vinogradništvu ni prinesla velikih sprememb v čezmejnih odnosih. Gre to pripisati okornim mehanizmom zajamčenega poimenovanja, zaščitenih porekel, konzorcijev ali še čemu drugemu?
Tako je, res se ni veliko spremenilo. Velik problem je v birokraciji in skupnih interesih. Za zdaj skupnih interesov ni. Po padcu meje so se slovenska Brda zelo razvila tudi zaradi italijanskega trga, zavedajo se, da je prav tako pomembno in ugodno območje kot pri nas. Brda hitro rastejo in se bližajo nivoju območja Collio. Mislim, da bodo prej ali slej prišli na isto raven in bo treba počasi uravnovesiti ceno grozdja, ki je še vedno za polovico nižja v Brdih. Dokler ostajajo take razlike, bo težko reči, da sta Brda in Collio ista realnost. Ko bo dozorel čas za sodelovanje, mislim, da bo treba najprej upoštevati eno sorto vina, to bi lahko bila rebula, ker so Brda res bogata s to sorto.
Na vaših steklenicah je izpostavljeno ime porekla, “Collio”. Kolikšen pomen ohranja na današnjem globaliziranem tržišču izvor vina? Ali je pomembnejše ime kmetije?
Mislim, da je ime porekla “Collio” zelo pomembno. Menim, da se marsikateri vinar ne bi mogel vključiti v določen trg, ne da bi imel na etiketi tega izvora. Ime “Collio” je v Furlaniji in na trgu zelo pomembno, saj je to neka garancija. V velik ponos mi je, da smo se v zadnjih petih letih vinarji zmenili in skoraj vsi bili pripravljeni spremeniti steklenico v enotno promocijsko obliko in se predstaviti na trgu s tem konzorcijem. Povedati pa moram, da mi je zelo žal, ker se proizvajalci z Oslavja niso pridružili tej pobudi. Ne razumem njihovih ciljev, ali hočejo postati neko novo območje ali posebno, majhno območje znotraj Collia. Nekateri od teh pridelovalcev so bili in so še v odboru konzorcija, zato se mi zdi res čudno, kako da od leta 2009 nihče od teh nima še skupne steklenice, in ne morem razumeti, kje je problem.
Vaša kmetija je tudi aktiven član društva Vinoteka Števerjanski griči, v kateri nastopate skupno z nekaterimi vinarji. Meni se zdi ta promocija na krajevni ravni zelo pomembna. Ali se obrestuje?
Tako je, jaz in moj brat sva zelo aktivna v administrativnem in praktičnem delovanju društva. Društvo in skupno sodelovanje je zelo pomembno, predvsem zdaj, ko nastajajo nove kmetije z mlajšimi ljudmi. Vsak v društvu da, kar zmore. Nekateri vlagajo več energij, drugi manj, a pomembno je, da se pogovarjamo, sodelujemo in se skupaj predstavljamo.
Kakšen je odnos s krajevnimi upravami? Bi lahko naredile kaj več v prid temu območju?
Resnica je, da se nimamo kaj pritoževati. Uprave so veliko pomagale v zadnjih letih in Števerjan je postal veliko lepši. Zdaj bo iz Dežele prišla dodatna podpora za kritje betonskih zidov ob cestah, ki bodo dobili kamnito oblogo. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

07.11.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!