Letos o temah, ki so bile pri srcu Alojzu Rebuli

POGOVOR – Martin Brecelj o Dragi 2024

V Parku Finžgarjevega doma v Marijanišču na Opčinah se bo od petka, 30. avgusta, do nedelje, 1. septembra, odvijala 59. Draga. Da bi bralcem predstavili, kaj se nam na njej obeta, smo za pogovor prosili Martina Breclja, predsednika Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, ki prireja te vsakoletne študijske dneve v sodelovanju s Slovensko prosveto.

Kot ste že pred časom napovedali, bo letošnja Draga potekala v znamenju stote obletnice rojstva Alojza Rebule. Kako ste si to zamislili?

Alojz Rebula je bil dolga leta eden izmed glavnih navdihovalcev in protagonistov Drage. Skupno z Jožetom Peterlinom in drugimi voditelji Društva slovenskih izobražencev, pa tudi z osebnostmi, kot je bil Boris Pahor, je zaslužen, da so se ti študijski dnevi razvili v forum vseslovenskega pomena, ki je vplival celo na demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Zato smo se prireditelji odločili, da 59. Drago posvetimo tržaškemu pisatelju in mislecu ob okrogli obletnici njegovega rojstva. A ne v tem smislu, da bi priredili simpozij o njem, pač pa tako, da bomo na letošnjih študijskih dnevih obravnavali teme, ki so bile Rebuli posebno pri srcu. Draga se tako vključuje v niz dogodkov, ki jih za obeležitev te stoletnice pripravlja Slovenska prosveta pod skupnim naslovom V Rebulovem vetru.

Katera “Rebulova” tema bo prva na vrsti?

V petek popoldne bo takoj po odprtju na sporedu okrogla miza o vlogi klasične izobrazbe v dobi umetne inteligence z izzivalnim naslovom Vergilij versus ChatGPT?. Rebula je izredno cenil antiko, in to ne le kot klasični filolog. Prepričan je bil, da so se stari Grki in Rimljani s Homerjem, Platonom, stoiki, Vergilijem, Markom Avrelijem in drugimi duhovno dvignili, kolikor je človeku po naravni poti mogoče, da so lahko prek Judov sprejeli krščanko blagovest. Vprašanje pa je, ali ima poznavanje antike res takšen ali vsaj podoben pomen v sodobnih družbenih procesih. Svoje poglede na to bodo podali klasični filolog Marko Marinčič, mlada raziskovalka Tina Paljk ter filozof Ernest Ženko.

Kot ste že omenili, je Draga odigrala pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije. Danes pa več znamenj kaže, da so demokratični politični sistemi v težavah. Tudi o tem bo tekla beseda pod šotorom v parku Finžgarjevega doma, kajne?

Res, o tem bo v soboto popoldne predaval pravnik Peter Jambrek, eden izmed snovalcev slovenske ustave. Govoril bo o Evropski uniji in krizi demokracije. Kot znano, je Evropska unija še pred nedavnim veljala za enega izmed najzanimivejših poskusov gradnje demokracije v odnosih med državami, ki bi lahko postal celo model za demokratično ureditev političnih razmer na globalni ravni. Danes pa na Evropsko unijo gledamo kot na politični torzo, in sicer v svetu, v katerem pridobivajo moč nedemokratični režimi. Na to je zaskrbljujoče opozorila zadnja meritev indeksa demokracije, ki jo vsako leto izvaja tednik The Economist. Po tem viru naj bi v polni demokraciji ta čas živelo le 8 odstotkov ljudi, manj kot v bližnji preteklosti.

Nedeljski dopoldan je na Dragi tradicionalno namenjen verski tematiki. Bo tudi letos tako?

V nedeljo dopoldne bo po darovanju svete maše predaval duhovnik in pisatelj Branko Cestnik o umetnosti in veri. Tudi ta je ena izmed tem, ki so bile Rebuli posebno pri srcu. Za tržaškega pisatelja je bila literatura, ki se ne spopada s temeljnimi življenjskimi vprašanji, malo vredna. Zanimivo bo slišati, kaj o tem meni Cestnik, ki je z marsikaterega vidika Rebuli soroden. Tudi on je javno angažiran kristjan in pisatelj, povrh pa ljubitelj antike, saj je napisal dva romana na temo antičnega krščanstva.

Katera vprašanja pa bodo v središču pozornosti v nedeljo popoldne?

Rebula je verjel v skupni slovenski kulturni prostor, smemo reči, da ga je živel. Zato smo se odločili, da letošnje študijske dneve sklenemo z okroglo mizo pod naslovom Tri Slovenije – ena domovina?. Iz matične Slovenije se bo razprave udeležila tajnica in urednica Slovenske matice Ignacija Fridl Jarc, iz zamejstva direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu Devan Jagodic, iz zdomstva pa urednica tednika Svobodna Slovenija v Argentini Mariana Poznič. Razpravljalci nam bodo povedali, ali matično srce še čuti narodne ude, ki živijo zunaj njegovih meja, pa tudi, ali Slovenci po svetu in avtohtone skupnosti ob meji še utripajo z domovino, pri čemer se bodo neizogibno spopadli z vprašanjem, kaj je pravzaprav slovenska identiteta danes in kako se razvija.

Ste pripravili tudi kako spremljevalno prireditev?

Smo. Omenil bi predvsem dve. V soboto zvečer bomo po predavanju Petra Jambreka predvajali dokumentarec o Alojzu Rebuli z naslovom Epifanija zemlje in duha. Scenarij je zanj pripravil pisatelj in filozof Igor Škamperle, za režijo pa je poskrbela radiotelevizijska urednica Marija Brecelj. Film je produciral Deželni sedež RAI za Furlanijo – Julijsko krajino ob 80. življenjskem jubileju tržaškega pisatelja. Delo bosta na Dragi predstavila avtorja. V nedeljo popoldne pa bomo pred sklepno okroglo mizo slovesno izročili 13. Peterlinovo nagrado. Nagrada je po statutu namenjena osebi ali organizaciji, ki s prostovoljnim delom na kulturnem področju širi vrednote slovenstva, demokracije in krščanstva, ki so bile lastne Jožetu Peterlinu. Z veseljem naj povem, da bo letošnji nagrajenec diplomat in dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko. Podrobnejšo utemeljitev bomo prebrali na sami Dragi.

Kako bi na kratko predstavili poslanstvo teh študijskih dni?

Drago opredeljujeta dve temeljni značilnosti: vseslovenska naravnanost in pluralistična odprtost. Njeno poslanstvo je torej v tem, da pospešuje dialog med Slovenci. To je tudi danes potrebno, saj Slovenci nismo še presegli razkola, ki nas je razdelil v bližnji preteklosti, zlasti med drugo svetovno vojno. Sicer pa je dialog vselej potreben, če želimo živeti v demokraciji. Demokracija je namreč vladavina, ki temelji na posrednem ali neposrednem soglasju vseh. Osnovana je na razpravi oziroma na razumnem dogovarjanju med svobodnimi in enakopravnimi osebki, ki jih druži temeljna solidarnost. Zanjo se moramo zavzemati, če hočemo živeti brez nasilja.