Lepota drobcev vsakdanjosti v umetnosti Cristiana Lavrencica
Galerija Ars / Odprtje razstave Neznane poteze navdiha
“Od prve razstave, ki jo je Cristian imel v Doberdobu pred desetimi leti, opažam pri njegovem slikarskem izražanju zanimiv napredek. Pri prvi razstavi so bile figure precej toge, neizrazite, zdaj pa pritegnejo s svojo živahnostjo in življenjsko polnostjo,” je zapisal doberdobski župnik g. Ambrož Kodelja v brošuri o novi razstavi, ki jo je Cristian Lavrencic pripravil v galeriji Ars na Travniku. Odprtje razstave z naslovom Neznane poteze navdiha je bilo v torek, 30. avgusta, na ogled pa bo do konca septembra. Besede g. Kodelje je po uvodnem pozdravu Franke Žgavec prebrala Daniela Klanjšček, umetnika pa je predstavila umetnostna zgodovinarka dr. Alenka Di Battista.
Cristian Lavrencic živi in ustvarja v Doberdobu, po poklicu je vzgojitelj. Diplomiral je iz zgodovine na Univerzi v Trstu in magistriral iz arheologije v Firencah. Ustvarjalnemu izražanju v tehniki perorisbe se je približal kot samouk, začetni navdih in prvine tehnike pa je osvojil pri prof. Hijacintu Iussi med urami risanja na Pedagoškem liceju v Gorici.
Dr. Alenka Di Battista je razložila, da se nova razstava pričenja na točki, kjer se je prejšnja končala. Razstavljena dela jasno izražajo razvoj izvirnega likovnega jezika v smeri iskanja bolj uravnoteženih kompozicij. “Z izjemo tematik, ki so neposredno vezane na naravo oz. na odnos človeka do narave in obratno, je pri ostalih vidna vsebinska in motivna kontinuiteta. Prevladujejo nadrealistični prizori s človeškimi figurami in reinterpretacije krščanske simbolike križanega, ki razkrivajo avtorjevo subjektivno videnje in kritično dojemanje sveta.”
Cristian Lavrencic se je odločil, da bo na stene galerije Ars obesil omejeno število slik. “Priznam, da so moje slike lahko’težko prebavljive’, vsaka zahteva poglobljeno razmišljanje,” je dejal. Določena dela so nastala skupaj, kot celota, Lavrencic pa jih je ločil na dva ali tri dele – na tak način se lahko gledalec pred vsakim ustavi in se zamisli. Avtor je sam odločil, kako dela razporediti v razstavnem prostoru – najnovejša dela se zrcalijo v starejših. “Slika z naslovom Poševno obzorje napoveduje novo serijo slik na isto temo in nadaljevanje ustvarjanja in raziskovanja tehnike perorisbe,” je povedala dr. Alenka Di Battista. Med starejša dela uvrščamo slike Človeška vesolja (2006), Pastir obrazov (2007), Trgovina nečloveških obrazov in lasulj (2008), Zadnja večerja ob Doberdobskem jezeru (2009) in Metafizika poljuba (2010).
Na celotno slikarsko ploskev je umetnik z uporabo značilnih močnih barv razporedil posamezne like in vanje skril raznolike človeške obraze, ki plavajo ujeti med morskimi valovi. Zapleten odnos človeka do narave je razviden v diptihu Ekoglave (2017), v delu V gozdu življenja (2020), “pravilna geometrična mreža umiri kompozicijo, ki jo sestavlja preplet različnih gozdnih struktur in človeških bitij”. Triptih Križanje nedolžnih (2016 in 2018) pa predstavlja sodobno reinterpretacijo krščanskega motiva križanja. Zadnji deli Mačji sprehod po zidu in Mačji ples na železni ograji (2021) zaznamuje stroga dvodelna kompozicija. “Z razliko od prejšnjih platen, ki so izpovedovala avtorjev kritičen pogled na svet, je tu vzdušje mnogo bolj sproščeno, pripovedno,” je dejala dr. Alenka Di Battista.
Po besedah g. Kodelje stopa pri tokratni razstavi v ospredje slikarjevo prepletanje figur, kar dokazuje nemirno iskanje končne podobe. “Občutek imamo, da je v posameznem delu njegov navdih ‘nedorečen’, nedokončan, saj se preliva v naslednjo sliko in sklene z novo upodobitvijo.”
Umetnik je v torek navzočim priznal, da so dela zelo intimne narave, slikanje je zanj zatočišče, kjer najde mir, ustvarjanje pa pogojuje navdih. “V določenih obdobjih ne prihaja nič na površje; ko pa dobim navdih, mi ta svetuje teme, barve, posamezne poteze. Rodi se nekoliko prikrito, potem pa se razvije. Navdih ni samo začetni, ampak spremlja vsako fazo konstrukcije slike, od začetka do konca. Veliko slik je še nedokončanih, ker čakajo navdih,” je razložil Cristian Lavrencic, umetnik, ki zaznava lepoto tudi v drobcih vsakdanjosti in jo prefinjeno prikazuje z natančnimi potezami in živahnimi barvami.
