Le v enotnosti bo imela EU svetlo prihodnost

Leto 2022, EU na globalni geopolitični šahovnici: strategije in perspektive

Zadnje predavanje letošnjih študijskih dnevov Draga 2022 je bilo geopolitične in mednarodne narave. Pogovor, ki ga je vodil Andrej Černic, je bil osredotočen predvsem na vlogo, ki jo ima in jo bo imela EU na mednarodni ravni predvsem v luči kriz, ki smo jih doživeli in jih še doživljamo, in sicer pandemsko in ukrajinsko krizo ter močno inflacijo. O zelo aktualnih temah sta prisotnim pod šotorom v parku Finžgarjevega doma izčrpno in zanimivo spregovorila nekdanji zunanji minister, poslanec v DZ Anže Logar in časnikar Branko Soban.

Najprej sta gosta odgovarjala na vprašanje, kje je sploh Evropa danes in kako mora odreagirati na vse zunanje dejavnike, ki vsak dan vplivajo nanjo. Evropa je sredi poti, kam bo ta pot vodila, je odvisno od vsakega izmed nas, vodstva držav članic, institucij, ki vodijo EU, in seveda od zunanjih okoliščin in sil, je prepričan Logar. Romantično obdobje Evrope, ko je šlo vse v pravo smer, ko je bila Evropa neustavljiva in ko so nas hoteli vsi posnemati, je mimo. Tri krize, ki smo jim bili priča v tem zadnjem času, pa so pokazale, da so tretji partnerji, s katerimi je Evropa in posamezne članice sodelovala, imeli svojo računico. Romantičnost in zanos EU so izkoriščali za svoje interese, ki so danes v koliziji z vrednotami EU. Nekdanji zunanji minister je še prepričan, da je EU najboljši sistem, a hkrati tudi zelo ranljiva. V turbulentno obdobje kriz je Evropa vstopila nepripravljena, se je pa hitro zavedela in odreagirala, kar je pozitivno. EU danes ali EU pred tremi leti je popolnoma drugačna, je poudaril Logar, ki je povedal, kako so tokrat s konkretnimi dejanji in sakcijami nastopali skupno in složno. Brez tega zavedanja, da je treba nastopati vedno složno in konkretno, EU ne bo imela prihodnosti. V primeru ukrajinske krize je zelo jasno sporočila svetovni javnosti, da demokratične sile znajo sprejemati odločitve. EU se je zavedela, da je v obdobju rasti pozabila na neko strategijo in taktično pazljivost. Kriza je prisilila, da smo začeli spet razmišljati kot prej oz. da ne iščemo najcenejše variante, ampak najbolj dolgoročno. Če bo tako, bo prihodnost svetla. Smo najbolj demokratični sistem, investiramo v razvoj in smo nosilci naprednih idej. Arhitekti EU imajo nalogo, da imajo te vrednote vsakodnevno pred sabo. Da je evropski projekt najboljši projekt na mednarodni ravni, je potrdil tudi Branko Soban, ki pa je omenil, da imamo premalo politikov s karizmo in preveč politikov brez vizije, ki nimajo dovolj poguma in idej. Pogovor se je nato vil okoli ukrajinske krize in kaj nam pravzaprav nakazuje vojna. Rusija je povzročila največje varnostno tveganje po drugi svetovni vojni. Prekršila je vse rdeče črte, ki jih sodobni svet na podlagi mednarodnega prava in konvencij predvideva za sobivanje. Če bi Evropa močno odreagirala že leta 2014 (Krim) ali pa celo leta 2008 (napad na Gruzijo), mogoče zdaj vojne ne bi bilo, je dejal Logar. Putin že od leta 1999 jasno nakazuje svojo vizijo, je opozoril Soban. Že leta napoveduje vse poteze v svojih govorih in zapisih. Vedno je poudarjal, da je razpad Sovjetske zveze največja geopolitična napaka. EU ni bila pozorna na to in ni jemala resno Putinovih nastopov. V vseh teh letih je rabil energente, ki jih ima Rusija, da bi jih Evropi prodajal po cenejši ceni in da bi tako postala odvisna. Tukaj so članice EU v letih naredile hude napake. Putin je v bistvu podkupoval Evropo in skorumpirana Evropa ni mogla urejati neke strateške energetske politike.

Končno pa se je zdaj EU začela obnašati, kot bi morala, sta povedala predavatelja. Članice so se hitro uskladile za vse sankcije in v enem tednu je EU postala unija odločevalcev s konkretnimi ukrepi. Kljub sankcijam pa so nafto in plin še kupovali, je kritično povedal Soban. Vojna Rusiji stane 1 milijardo na dan, od plina pa dobi 700 milijonov, je povedal Logar. Dokler bo tako, Rusija ne bo v posebni finančni krizi. EU se bo postopoma odlepila od ruskih energentov in dobila alternative, ta bo tudi dodaten udarec Rusiji, je prepričan poslanec. Putin se brihtno pogovarja s posameznimi državami, EU pa mora razumeti, da mora nastopati složno.

Predavatelja sta ob koncu na kratko spregovorila tudi o vlogi Turčije, Kitajske in Putinovega zanimanja za Balkan. EU mora biti pozorna, saj ima Putin “trojanske konje” povsod. Prav tako je EU odvisna od Kitajske glede trgovine. Če bo EU uspešno in enotno zajezila napad Rusije, bodo potem tudi druge države razumele moč Evrope. V nasprotnem primeru tvegamo več kriz naenkrat, ki jih bomo težko obvladali.