Goriška

Laponska, s pasjo vprego v divjino …

Laponska, s pasjo vprego v divjino …

Piše Katjuša Rabzelj / Lep večer za goriške upokojence

Gospa Ingrid, članica Društva slovenskih upokojencev za Goriško, me je povabila, da bi imela predavanja o tujih deželah, ki sem jih obiskala. Februarja letos sem predstavila Antarktiko, 21. marca pa sem pripovedovala o dogodivščinah s pasjo vprego na severu Finske.
Najprej me je gospod Emil Devetak, predsednik društva upokojencev za Goriško, predstavil zbranim poslušalcem, nekaj pa sem še sama dodala.
Pred nekaj leti sem potovala na Finsko. Preko Helsinkov smo leteli proti severu na Laponsko, kjer smo pristali na letališču mesteca Ivalo. Odpeljali smo se v Sariselko, ki je oddaljena le kakih trideset kilometrov od finsko – ruske meje.
Naslednji dan smo se z motornimi sanmi odpeljali na farmo severnih jelenov. Sani smo vozili sami, skupino pa sta spremljala dva vodiča. Zvečer smo se vozili na saneh z jelenjo vprego in čakali, kdaj se bo na nebu pojavil severni sij. Ni bilo treba čakati dolgo in imeli smo srečo, da smo lahko opazovali enega najlepših naravnih pojavov.
Tretji dan smo s pasjo vprego odpotovali proti vzhodu, čez prelepo zimsko pokrajino. Vsaka vprega je imela vpreženih pet psov pasme husky, ki so bili zelo prijazni. Vodniki so nas najprej naučili, kako se vozi sani in kako moramo ravnati s psi. Pozno popoldne smo prispeli do koče sredi divjine, brez elektrike, vode, kopalnice in stranišča. Stranišče in tudi savno smo imeli v neposredni bližini. Vsak naslednji dan smo s sanmi prevozili približno dvajset kilometrov. Kosila smo imeli v naravi, vodič je zakuril ogenj in nam pogrel pripravljeno hrano. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

14.04.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!