Kulturni utrip v Laškem
Ronke / Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
Zdravljica iz ust učencev osnovne šole Ljubka Šorli iz Romjana je 7. februarja uvedla prisrčno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v občinskem avditoriju v Ronkah. Šlo je za tretji izmed dogodkov niza Slo(ve) Ronke. Odsev identitet, ki spada v okvir programa GO2025 in so ga organizirali slovensko okence, knjižnica ter urad za kulturo občine Ronke.
Odbornica za jezikovne manjšine Monica Carta je izrazila veselje nad lepo obiskano manifestacijo, ki je za krajevno občinsko upravo posebno pomembna, saj govori o odsevu identitet, o sožitju in kontaminaciji med različnimi istovetnostmi. Veseli jo sodelovanje društva Jadro, ki je najstarejša slovenska ustanova v Ronkah. Ob tem je odbornica izrazila željo, da bi društvo še naprej živelo in delovalo, da bi morda kdo od navzočih podprl organizacijo in omogočil, da bi še bila prisotna in dejavna. “Za nas je to društvo pomembno”, saj redno sodeluje z občino in s šolo, “je dragoceno za vso našo skupnost”.
Srž prireditve je bila predstavitev dveh slovenskih društev iz Laškega. O društvu Jadro je predsednik Karlo Mucci povedal, da je nastalo leta 1987 iz želje, da bi kaj ustvarili in tudi pustili zapisanega za občane slovenskega jezika. Že leta 1988 so izdali prvi zbornik, ki nosi ime po društvu; najprej so uporabljali ciklostil, nato fotokopije, nazadnje digitalni tisk. Od leta 1993 je za tisk in tudi oblikovanje skrbel dragocen društveni član in prijatelj Oskar Beccia. Revija pripoveduje o družbenem in kulturnem življenju Slovencev v Laškem, o tem, da so del tega ozemlja, ki ga označujejo tudi morje, ladjedelnica in letališče. “Naša kultura je vezana na to zemljo.” Almanah je vsakokrat zahteval veliko truda, “v njem so gotovo tudi napake, toda tudi naše srce”. Mucci je na kratko orisal vsebino zadnjega Jadra in tudi omenil nekaj zanimivejših zgodb s področja zgodovine, umetnosti, naravoslovja, arhitekture, gospodarstva itd., objavljenih v različnih zbornikih, ki marsikomu morda niso znane, in vendar so tako rešene pozabe. “Veliko je malih zgodb, ki bogatijo naše ozemlje, ki pripovedujejo o naši prisotnosti, ki je del krajevne kulture.” Zgodovinar in športnik Dario Frandolič, ki s svojimi zanimanji in zamislimi že vrsto let sodeluje pri društvu Jadro, je spregovoril o svojih zgodovinskih publikacijah in raziskavah – nekaj člankov je izšlo tudi v zborniku Jadro -, še zlasti pa o športu, ki ima brez dvoma tudi pomembno kulturno razsežnost, o svoji zadnji knjigi z naslovom Moj magični nogomet, o svojih izkušnjah in prizadevanjih.
Barbara Corbatto, ki je bila decembra lani izvoljena na čelo društva Tržič, se je zahvalila svoji predhodnici Lucii Germani “za njeno neutrudno delo in doprinos k večji vidljivosti Slovencev” na Tržiškem. Z novim odborom bo nadaljevala delo prejšnjega in ga dopolnjevala na različnih področjih. Povedala je, da od januarja poteka tečaj ženske telovadbe, v kratkem se bo začel še tečaj nordijske hoje. Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ko bodo ob glasbi in knjigah spregovorili tudi o delovanju društva skozi čas, bodo imeli 24. februarja letos na sedežu v ulici Valentinis.
Večer je z deklamiranjem poezij in prisrčnim petjem sklenil zborček četrtih razredov osnovne šole Ljubka Šorli iz Romjana pod vodstvom Lucie Lavrenčič in Elene Zulian. Pred tem je ravnateljica Sonja Klanjšček poudarila pomen kulture miru, sodelovanja, medsebojnega razumevanja, zaupanja in pomoči. “To je glavni predmet v naši šoli, ki se je razvila tudi s pomočjo društev, ki sta se pravkar predstavili.” Te kulture so še posebno potrebni naši otroci, naša šola, pa tudi predstavniki javnih ustanov, vsi mi, ki si bomo še naprej prizadevali za njeno uresničevanje. Vse to namreč ne bogati samo slovensko skupnost in šolo, temveč vse nas, je dejala ravnateljica. In otroci so s svojim radoživim in navdušenim nastopom dokazali, da v to kulturo resnično verjamejo.
