Goriška

“Krvodajalci so skriti vitezi današnjega časa, ki anonimno darujejo sebe!”

“Krvodajalci so skriti vitezi današnjega časa, ki anonimno darujejo sebe!”

Piše Katja Ferletič: Poletna srečanja pod lipami / Aldo Jarc, Štefan Tomsič, dr. Nataša Fikfak

V svetovnem merilu potreba po darovanju krvi stalno narašča, saj so prebivalci, še posebno Evropejci, vedno starejši in se spreminjajo tudi načini zdravljenja, v poletnih mesecih pa zaloge krvi v bolnišnicah kopnijo zaradi dopustov in hudih nesreč, zato pa množica posameznikov, strokovnjakov in prostovoljcev organizira zbiranje krvi in poziva vse nas k darovanju. Zbrano kri solidarnih krvodajalcev shranjujejo na transfuzijskih oddelkih splošnih bolnišnic, Slovenija je na področju preskrbe s krvjo med najuspešnejšimi evropskimi državami, dežela FJK pa je gotovo na vrhu italijanske lestvice glede števila donacij in količine darovane krvi, za to pa gre nedvomno zasluga tudi našim krajevnim organizacijam prostovoljnih krvodajalcev, kot sta doberdobska in sovodenjska, obe članici FIDAS isontina, širšega posoškega združenja krvodajalcev. Predsednika obeh društev Aldo Jarc in Štefan Tomsič sta se o pomenu darovanja krvi pogovarjala v četrtek, 1. avgusta, v Kulturnem centru Lojze Bratuž na prijetnem poletnem Srečanju pod lipami. Pomemben, strokoven prispevek k razpravi je dala internistka hematologinja dr. Nataša Fikfak, večer pa je povezovala Barbara Rustja.
Dr. Nataša Fikfak je po opravljenem študiju svoj poklic opravljala v zdravstvenem domu v Novi Gorici in v šempetrski splošni bolnišnici dr. Franca Derganca. Zdaj dela na oddelku za hematološko onkologijo, pridobila si je dodatno znanje s področja internistične onkologije in v šempetrski bolnišnici uvedla sistemsko zdravljenje raka dojke in drugih solidnih rakov. Opravlja citološke preiskave kostnega mozga in drugo diagnostiko ter se ukvarja z zdravljenjem hematoloških bolezni. Fikfakova je na četrtkovem večeru spregovorila o različnih boleznih krvi in krvotvornih organov: “Kri je prenašalec najpomembnejših sestavin v telesu. V njej različni delci, krvničke, opravljajo različne vloge – kri je telesna tekočina, brez katere ne moremo živeti”. Hematologi se največ ukvarjajo z boleznijo, ki bi se z ozaveščanjem lahko velikokrat preprečila, in sicer s slabokrvnostjo zaradi pomanjkanja železa ali nekaterih vitaminov – “moderno, nekontrolirano prehranjevanje z omejenim vnašanjem nekaterih prehrambenih snovi lahko privede do hudih pomanjkanj”. Tudi pri drugih krvnih boleznih, kot so različne levkemije, ima krvodajalstvo, še posebno lokalno, izredno velik pomen, saj agresivno zdravljenje levkemij pomeni ozdravitev, privede pa paciente do pomanjkanja bistvenih krvnih komponent – “na srečo smo v Sloveniji in FJK na tem področju samozadostni”. Tretja oblika bolezenskega stanja krvi, ki ga hematologinja večkrat srečuje v ambulantah, so tudi motnje strjevanja krvi, zaradi katerih imajo pacienti večje tveganje za krvavitve in hude slabokrvnosti in potrebujejo transfuzije različnih krvnih pripravkov. V Sloveniji sta dva univerzitetna klinična centra, Ljubljana in Maribor, vso diagnostiko in zdravljenje lahko pa zdravniki opravljajo v sekundarnih centrih, kot je bolnišnica v Šempetru – večina bolnikov se zdravi ambulantno, obiskujejo bolnišnico za svojo terapijo, a živijo v domačem okolju. Dr. Nataša Fikfak je navzočim obrazložila tudi, kako se kri razlikuje po krvnih skupinah, in povedala, da na enakem principu kot krvodajalstvo sloni tudi donatorstvo kostnega mozga.
Aldo Jarc je postal krvodajalec leta 1977, leta 1991 podpredsednik Združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba, leta 2008 pa predsednik. Jarc je povedal, da šteje danes doberdobsko združenje krvodajalcev 250 članov, od katerih je 140 aktivnih krvodajalcev, ki vsaj enkrat letno darujejo svojo kri, in je zelo dejavno na zdravstvenem področju. Delovanje združenja se je začelo leta 1971, ko so se štirje Doberdobci, ki so delali v tržiški ladjedelnici, kjer je bilo krvodajalstvo zelo razširjeno, odločili, da bodo v domačem kraju ustanovili združenje. Leta 1972 je združenje imelo nov odbor s trinajstimi odborniki, za predsednika je bil izvoljen Jožef Ferletič, ki je to vlogo vestno in požrtvovalno opravljal celih petintrideset let. Trudil se je, da je razširil krvodajalstvo na občinskem ozemlju, vabil mlade k darovanju krvi, tkal pomembne vezi in vdrževal prijateljske odnose z drugimi dobrodelnimi organizacijami, Aldo Jarc pa mu je nasledil leta 2008. V letu 2018 so doberdobski krvodajalci darovali skupno 40 litrov krvi in 21 litrov plazme. Zelo pomembno je njihovo sodelovanje s šolami, katerim ponujajo predavanja: združenje vabi strokovnjake, zdravnike, da o pomembnim tematikah, kot so različne vrste zasvojenosti, spregovorijo mladim. Doberdobski krvodajalci se ukvarjajo tudi z drugimi dobrodelnimi aktivnostmi, med temi naj omenimo zbiranje plastičnih zamaškov, ki ga aktivno spodbujajo na šolah in na celotnem občinskem področju. Nabrane zamaške prodajajo podjetju, ki jih reciklira in iz njih ustvari zabojnike in druge plastične predmete, izkupiček pa dodelijo organizaciji Hospice Via di Natale v Avianu, ki skrbi za onkološke bolnike – s tem projektom so v FJK od leta 2004 do leta 2017 krvodajalci nabrali 121.317 evrov.
Predsednik Združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj ob Soči je od leta 2007 Štefan Tomsič, ki je postal krvodajalec leta 1995, pomen darovanja krvi pa je spoznal že v otroških letih, saj je bil njegov oče krvodajalec, mama pa tajnica v društvu. Sovodenjska sekcija šteje 250 članov, od katerih je 100 aktivnih krvodajalcev. Tomsič je poudaril pomen občutka pripadnosti slovenski narodni skupnosti med krvodajalci v sovodenjski in doberdobski sekciji, ki sta edini slovenski sekciji v širšem posoškem združenju. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

08.08.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!