Kriza po pandemiji naj bo tudi izziv za spremembe in pogumne odločitve

Piše: Matevž Čotar

Novoletni sprejem stranke Slovenska skupnost tokrat po spletu

Tudi tradicionalni in priljubljeni novoletni sprejem stranke Slovenska skupnost se je moral letos ukloniti pandemiji koronavirusa, ki že skoraj leto dni razsaja ter pogojuje naše vsakdanje življenje, društveno in politično delovanje. Vrhovi stranke pa so vseeno odločili, da bo sprejem tudi letos, sicer v drugačni, spletni obliki. SSk, v sodelovanju s Krožkom Virgil Šček in Krožkom Anton Gregorčič, je tako priredila zanimivo novoletno srečanje na temo zaščite narodnih in jezikovnih manjšin ob 20-letnici zaščitnega zakona 38/2001 in izzivov za prihodnost.

Na srečanju so spregovorili visoki gostje: Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, senatorka Tatjana Rojc, predsednica EFA Lorena Lopez de Lacalle, podpredsednica FUEN Angelika Mlinar, evroposlanec Herbert Dorfmann, deželni svetnik stranke Patto per l’Autonomia Massimo Moretuzzo in poslanec Italijanske unije v Sloveniji Felice Žiža.

Na spletnem predavanju, ki je potekalo po Zoomu in Youtubu, so bili prisotni številni gostje, politični predstavniki in predstavniki civilne družbe. Med njimi je pozdravil predsednik Dežele FJK Massimiliano Fedriga, ki je poudaril, kako nas je pandemija zaznamovala in kako v takih kočljivih časih tvegamo, da postanemo egoisti. “Z opravičilom, da so hudi časi, lahko izgubimo globalno sliko problematik, med katerimi je tudi varstvo manjšin, ki so živ in pomemben del EU, Italije in naše dežele.” Fedriga upa, da bo deželni volilni zakon posodobljen in da bodo manjšinske skupnosti ohranile mesto v deželnem svetu. V Trstu živi več skupnosti, ki delijo krvavo zgodovino, toda v zadnjih letih smo naredili res pomembne korake na poti sprave in skupnega sožitja, je dejal predsednik.

Nato je poslušalce pozdravil deželni predsednik SSk Peter Močnik, ki je poudaril, kako so za družbeno in politično delovanje kočljivi časi. Na teh področjih so namreč še toliko bolj pomembni osebni stiki, pogovori in srečanja. Opozoril je na pereče točke, ki bodo zadevale našo narodno skupnost  v naslednjem letu, med temi naj omenimo tržaške krajevne volitve, delovanje paritetnega odbora in neuresničene člene zaščitnega zakona. Močnik je med drugim dejal, da je treba ohraniti konstruktiven dialog z vsako oblastjo, da se naše pravice lahko uveljavijo. Ljudje so namreč naveličani slabih zgledov, obrekovanja, gospodarskih in drugih bremen, pomanjkanja idej in dejanj. Politika seveda s tem ne pridobi zaupanja. “Temeljne smernice in vrednote SSk so od začetka jasne. Usmerjeni smo v pluralno društvo, zavezani narodni tradiciji, slovenski besedi in naši avtohtoni prisotnosti od Alp do Jadrana. Želimo si prijateljstva in sprave, pričakujemo spoštovanje, dostojanstvo in pravice”, je še dodal Močnik.

Sledilo je izčrpno politično poročilo ob začetku leta deželnega tajnika SSk Igorja Gabrovca. Lansko novoletno srečanje je bilo v Trstu konec januarja 2020, tik pred izbruhom pandemije, se spominja Gabrovec, ki opaža, kako je bil virus pravzaprav hitro med nami in kako smo ga nekateri spoznali kar neposredno. “Veliko je naših najdražjih, ki jih je virusna okužba prezgodaj odtrgala od življenja. Številni so zaprti po domovih, kjer okrevajo, nekateri se zdravijo v bolnišnicah. Spet tretji molijo, da bi virus prehitelo cepivo. Vsem gre naša bližina in solidarnostni objem.” Gabrovec med drugim opaža, kako se je spremenil način druženja, način komuniciranja, dela, šolanja. Spremenile so se naše prioritete. Virus nas je naučil, da je učinkovit, zmogljiv, dinamičen in kvaliteten zdravstveni sistem element, ki opredeljuje naš občutek varnosti. Šolanje in delo na daljavo sta obelodanila naše zamude na področju tehnološke posodobitve digitalnih omrežij in računalniških oprem. “Tu smo. Zbegani, oddaljeni. Sprejem Slovenske skupnosti brez vsako leto pričakovanega družabnega srečanja. Drug v drugega buljimo skozi ekrane. A smo tu. Vsak na svojem koncu, vendar povezani. Povezani, ker nekatere družijo vrednote, druge bolj skupni cilji, spet tretje sooblikovanje odločitev v javnih upravah ali zakonodajnih telesih. Večino kar vsi trije elementi skupaj”, je dejal tajnik ter dodal, da letošnji spletni novoletni sprejem hoče biti sporočilo, da verjamemo v jutrišnji dan. In da verjamemo, da vsi skupaj zmoremo. Pandemija nas je mestoma naredila bolj egoiste. Tako kot je Evropska unija večkrat resno tvegala, da jo virusna preizkušnja spravi na kolena. Zapirale so se meje med deželami in državami, vsak je začel na drugega gledati kot na nevarnost. Pa vendar nas je virus po svoje povezal. Povezal v isto skupno nesrečo. Tajnik pravi, da je bilo minulo leto “kozarec napol prazen in napol poln.” Evropska pobuda Minority Safe Pack, ki jo je podprlo več kot milijon podpisov evropskih državljanov in državljank, nato še velik del evropskih poslancev, je namreč doživela nepričakovano hladno prho Evropske komisije, s katero se ne moremo in ne smemo sprijazniti. Prvi cilj v novem letu je zato ta, da paket zakonskih ukrepov v korist jezikovne, kulturne in identitetne raznolikosti stare celine skupaj spravimo na pravi tir. Drugi cilj pa je gotovo italijanski volilni zakon. Tako kot je zapisan, je krivičen, pravi Gabrovec, ne le do manjših, samostojnih političnih gibanj in do raznolikosti območij, ampak tudi do manjšinskih skupnosti, ki jih italijanska ustava, državni in deželni zakoni ter mednarodni sporazumi načelno ščitijo. “Slovenska skupnost je izoblikovala predlog, ki je natančen, strokovno podkovan, politično utemeljen in hkrati dovolj prožen, da se prilagodi različnim volilnim modelom. Cilj pa je preprost in jasen: priznana in zaščitena narodno jezikovna skupnost mora imeti pravico, da sama, demokratično, svobodno in suvereno izbira svoje zastopnike v rimskem parlamentu, ne pa da je izbira prepuščena milosti ali nemilosti velikih vsedržavnih strank oz. njihovih vsedržavnih vodstev.”

Napol poln kozarec pa predstavlja za tajnika nekaj pozitivnih premikov, kot umestitev novega paritetnega odbora, ki predstavlja motor izvajanja zaščitnega zakona, postopna vrnitev Narodnega doma slovenski narodni skupnosti ter poklon predsednika obeh držav na dveh simbolnih krajih spomina in trpljenja, ki sta nakazala pot premoščanja preteklosti.

Na koncu se je tajnik SSk zaustavil še pri izzivih stranke: “Dvajsetletnica postopnega, včasih res prepočasnega in škripavega uresničevanja zaščitnega zakona naj bo priložnost in izziv, da se zamislimo v pomen, ki ga za vse nas predstavlja ne le ohranjanje, temveč predvsem utrjevanje in razvoj kulturne, jezikovne, identitetne raznolikosti vsakega prostora. Raznolikost, ki ne deli, temveč bogati in vzajemno oplaja. Za našo deželo je ta raznolikost biser, na katerem sloni tudi naša upravnopolitična avtonomija. Potrudimo se, da obletnico namenimo zarisovanju novih ukrepov, ki naj besede spremenijo v konkretna razvojna dejanja”, je sklenil Igor Gabrovec.

Osrednji del srečanja, ki ga je vodil goriški pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek, so obogatili pozdravi in razmišljanja (o manjšinski problematiki) uglednih visokih gostov novoletnega sprejema.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je poudarila številne izzive slovenske narodne skupnosti v Italiji. “Republika Slovenija, vaša matična domovina, vam želi pri tem stati ob strani. Z velikim veseljem sem vaša sogovornica in se že cel mandat trudim, da vaša pričakovanja, želje in težave prenašam tudi drugim resornim ministrstvom, tudi za bilateralne pogovore z Italijo.” Ministrica je predstavila model varovanja manjšinskih pravic v Sloveniji, ki sistematično in ustrezno varuje položaj obeh narodnih manjšin, ki živita v Sloveniji. “Slovenija daje dober zgled sodelovanja med večinskim narodom in manjšinami. Predvsem pa je tu dokaz, da je mogoče sodelovanje in sobivanje, ki nikogar ne ogroža.”

Predsednica EFA, baskinja Lorena Lopez de Lacalle, je povedala, kako je vesela, da lahko ob tej priložnosti deli nekaj misli o manjšinskih narodnih skupnostih. Bolj kot o manjšinah, raje govori o demokraciji, kajti steber demokracije je spoštovanje in priznavanje drugačnosti. Demokracija in drugačnost sta kot neločljiv binom. Cilj Evrope in vseh nas je zgraditi družbo, ki bi bila napredna in odprta za skupno sožitje. Ta je tudi osnova EU, njena začetna ideja. Avtonomija je tisti instrument, s katerim so ljudje in narodi bolj odgovorni, s katerim lahko drug z drugim delimo različne kulture, jezike ter vrednote in se tako obogatimo. Pri tem seveda igra neverjetno pomembno vlogo ohranjanje in gojenje narodnega jezika.

Evroposlanec Herbert Dorfmann je obžaloval stanje, ki je nastalo ob zaprtju meja zaradi pandemije; prizadelo je namreč prav tiste narodne skupnosti, ki živijo na obmejnem območju. Zelo kritičen je tudi do slabega odziva komisije na državljansko pobudo Minority Safe pack. Pobudo je podpisalo čez milijon ljudi, in to je treba spoštovati. Odločitev komisije je zato nesprejemljiva in pod vsako kritiko, zato bo treba pritiskati na komisijo, da dobro premisli, kaj je odločila, in da je bolj spoštljiva do demokratičnega sistema. Podobnega kritičnega mnenja je tudi podpredsednica FUEN Angelika Mlinar. FUEN je bil namreč zelo aktiven pri državljanski pobudi, jo zelo promoviral in nenazadnje tudi predstavil v Evropskem parlamentu, tako da je bilo kar optimistično ozračje okoli pozitivnega rezultata, je povedala predstavnica organizacije. Dodala je, da se bo FUEN še naprej zavzemal za pravičnost in drugačen odziv komisije, saj gre za spoštovanje vseh organizacij, ki so se trudile, sodelovale in pristopile k tej pomembni državljanski pobudi.

Poslušalce je pozdravila tudi senatorka Tatjana Rojc. Povedala je, da je leto, ki je za nami, postavilo pomemben mejnik pri zasnovi prihodnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Obisk predsednikov in postopek vrnitve Narodnega doma predstavljata velik korak proti vse tesnejšemu sodelovanju med krovnima organizacijama, ki skrbita za organiziranost in dobrobit naše družbe. Marsikaj se je v zadnjih letih spremenilo in marsikaj bo treba še spremeniti in utrditi, kot na primer popolno uresničenje našega zaščitnega zakona, kar je senatorka večkrat opozorila tudi na državni ravni.

Na koncu sta pozdravila še furlanski in italijanski prijatelj stranke Slovenska skupnost: deželni svetnik stranke Patto per l’Autonomia Massimo Moretuzzo in poslanec v državnem zboru RS Felice Žiža. Furlanski predstavnik je poudaril, kako se je v zadnjih letih zanimivo razvil pomen narodnostnih avtonomij. Povedal je, kako lahko druge stranke menjujejo ideje in vrednote, narodnostne stranke pa ne, ker so vezane na specifične vrednote in na območje. Dežela FJK je od nekdaj stičišče več kultur, in to mora biti naša dodana vrednost. Vesel je skupne poti, ki jo imata SSk in furlanska stranka v deželnem svetu, kjer vedno posežeta v maternem jeziku. V zadnjem letu je postalo sodelovanje s SSk še bolj tesno, saj je tudi Patto per l’Autonomia pristopil “družini” EFA.

Prav tako je Felice Žiža pohvalil lepe odnose s slovensko stranko v Italiji in povedal, da ga z njenimi predstavniki veže veliko prijateljstvo, ki se v letih utrjuje. Italijanska unija v Sloveniji bo vedno priskočila na pomoč in stopila v bran pravic slovenskih prijateljev v Italiji in si prizadevala, da bi bili zakoni na istem nivoju kot za Italijane v Sloveniji.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme