Kritična razdalja

Piše: Katarina Visintin

Glasilo dijakov goriškega šolskega središča

Ministrstvo za šolstvo je uvedlo v letošnji višješolski program tudi državljansko vzgojo. Profesorskemu zboru so bile dodeljene makro tematike, in sicer ustava, zakonitosti, solidarnost, nacionalni in mednarodni zakoni, trajnostni razvoj, okoljska vzgoja ter zaščita dediščine in ozemlja in še digitalno državljanstvo.

Dijaki vseh treh smeri zavoda Gregorčič-Trubar v Gorici so izdali skupni šolski časopis Kritična razdalja prav zato, da bi poudarili pouk državljanske vzgoje. V njem so zbrani spisi, razmišljanja, pesmi, intervjuji in raziskave. Naslov odraža trenutno situacijo, ki jo vsi skupaj doživljamo: kritično razdaljo. Delo dijakov so koordinirali profesorji Damjana Devetak, Viljena Devetak, Neva Klanjšček, Marta Vižintin in Jurij Klanjšček, k izdelavi celotnega izdelka pa so pripomogli tudi ravnatelj Peter Černic, tehnik Edij Lutman, tajništvo in neučno osebje.

Pogovorila sem se s prof. Jurijem Klanjščkom, ki je spregovoril o projektu in tudi pestri situaciji v šoli. “Dijaki so idejo sprejeli pozitivno in jo svobodno tudi izoblikovali. Rezultat je v celoti odraz dela dijakov. S profesorji smo organizirali projekt, ga vodili in končne izdelke popravili na grobo.

Ministrstvo je uvedlo v šolski sistem tudi državljansko vzgojo, prav zaradi tega, ker je dijakom konkretno primanjkovalo raznovrstno poznavanje tem, ki se tičejo tega predmeta. V časopisu smo prav zaradi tega razvili teme zamejstva in čezmejne zgodovine, saj je pri nas Slovencih v Italiji zelo bogata in pomembna. S časopisom je nov šolski predmet dobil tudi konkreten smisel in težo.

Državljanska vzgoja v šolskem urniku nima določenih ur, prav zaradi tega si moramo med profesorji porazdeliti obvezne ure, v katerih s študenti predelamo dogovorjene tematike oz. poglavja. Organizacijsko je to velik izziv, saj je celotna novost še v normativni praznini. S takim načinom poučevanja predmet zgubi vrednost, bodisi za profesorje kot učence, pa čeprav v končnem spričevalu vpliva na srednjo oceno. Za dijake in tudi za našo sodobno družbo se to zelo splača, saj tako mladina spozna osnovna pravila skupnega življenja, delovanje politike in svoje območje ter pravilno vedenje na spletnem omrežju.

Ideja časopisa je bilo srečanje dveh interesov. Z njo smo poudarili vrednost državljanske vzgoje in samim dijakom dali konkreten in kakovosten rezultat njihovega dela in ustvarjalnosti, ki lahko pride na površje tudi na tem področju. Istočasno smo okrepili na ravni celotnega licejskega pola projekt šolskega časopisa. To predstavlja korak v novo smer ustvarjanja šolskega časopisa za državljansko vzgojo. Res je tudi, da se je v prejšnjih letih v šoli relativno malo govorilo o politiki in našem območju. Zdaj je ta nova uvedba zlata možnost, da te teme razvijemo in praktično apliciramo.”

Na koncu je prof. Klanjšček še dodal: “Šola za študente ni samo nabiranje informacij, temveč tudi pot osebne rasti. Dijak stopi v višjo šolo kot otrok, iz nje pa odhaja kot odrasel človek. V petih letih doživi proces osebnostne rasti, med katerim se določa tudi njegova prihodnost. Z didaktiko na razdaljo te glavne komponente šole zmanjkajo. Ni interakcije, odmorov, osebnih stikov, prevladujejo izolacija, pomanjkanje motivacije in posledično konstanto učenje, tako pa tudi preverjanja izgubijo težo. Med predavanji zmanjkajo tudi tista vprašanja, ki se dijakom v šoli, med poukom, rodijo spontano. Pouk zato poteka še bolj frontalno kot ponavadi in tudi brez prekinitev, ki bi v razredu razvile pogovor oz. debato. Nekaterih kompetenc, kot je nastop pred publiko, se sploh ne da razvijati, saj pri tem zmanjka telesna govorica, ki je glavna komponenta nastopa v živo. Dijakom so odvzeti vsi trenutki, ki naj bi se jih spomnili do konca življenja.”

Šolski časopis je v celoti dostopen na spletni strani solskicenter.net v pdf obliki.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme