Kristina Martelanc: Mucka Pika

Piše: Majda Artač Sturman

Knjiga za otroke iz knjižne zbirke GMD za leto 2021

Otroško književno pokrajino so že dolgo nazaj osvojili mačji gobčki in tačke: kdo ne pozna uspešnic Muca Copatarica Ele Peroci in Maček Muri (z muco Maco) pesnika Kajetana Koviča? Na misel mi pridejo tudi mačje zgodbe, ki jih je pri italijanskih založbah v zadnjih letih objavila Mira Sušić, pa še slikanica Bine Štampe Žmavc, v kateri se odvija romantična dogodivščina muce Ine in muca Pina. Vrsti mačjih junakov se je konec prejšnjega leta v knjižni zbirki Goriške Mohorjeve družbe za leto 2021 pridružila Mucka Pika.

Avtorico Kristino Martelanc, ki je pri isti založbi pred letom dni že izdala knjigo Vzponi iz brezna stiske, odlikuje občutljivost za psiho-socialna vprašanja, z druge strani, kot izstopa iz njenih predstavitev in radijskih pogovorov, zdravi realizem, obarvan z dobršno mero optimizma. Tega smo posebno v tem času še kako potrebni. Njena zasidranost v prostor in njena ozemljenost se odražata tudi v otroški knjigi, za katero je sama na koncu zapisala, da je … zgodba, ki je resnična. Gre namreč za simpatično pripoved o mucki Piki, ki je postala pravi član družine in velika ljubezen male Vere ter vseh bližnjih, tudi bratranca Mateja, dedka Piškota, babice Maje in drugih.

Sploh je knjiga sad sodelovanja: mama Kristina, opazovalka in zapisovalka dogajanja, beleži ob mucki Piki čustveno odraščanje hčerke Vere, tudi avtorice pesmice Pika mucka, za ilustracije je poskrbela enajstletna Eleonora Sluga, uglasbeno besedilo pa je notografiral Aleksander Sluga. Pesmico je mogoče poslušati v knjigi s kodo QR ali na Kristinini spletni strani, komponirala pa jo je deklica Vera, ko se je približala študiju harfe in solfeggia.

Na zelenomodri platnici (in na belem zgornjem pasu ter notranjih straneh platnice) se kontrastno poigravajo beli in zelenomodri odtisi mačjih tačk. Prikupno oblikovana knjiga, za kar je poskrbela Tiskarna Budin, deluje vizualno razgibano in živahno. K temu prispevajo tudi ilustracije Eleonore Sluga, ki izžarevajo likovno nadarjenost, radoživost in otroško vživljanje v navezo deklice Vere in mucke Pike.

Branje zgodbe je prijetno tako zaradi prijazne likovne podobe kot tudi zaradi tekočega jezika. Pripoved o nežnem odnosu med otrokom in živalico je navsezadnje pripoved o otroškem spoznavanju sveta in čustvenem dozorevanju: to pot zaznamujejo pomembne življenjske postaje, kot je denimo vstop v osnovno šolo in doživljanje najlepših praznikov v letu, svetega Miklavža in božičnih dni z jaslicami in božičnim drevescem. Knjiga zajema osem naslovljenih poglavij, zaključi pa se z odhodom štirih Pikinih mladičkov, ki so pripravljeni na samostojno življenje, v nove družine. Mama in Vera jih podarita zanesljivim sorodnikom in prijateljem ob spoznanju in zavesti, da se mucki in mucke osamosvojijo mnogo prej kot otroci v človeškem svetu.

Pripovedna nit teče gladko, v izbranem in dodelanem jeziku. Slogovno opazne so številne pomanjševalnice (Pikica, sončni smehec, ušesek, darilce, prijateljček, plezalček, junaček), ki izražajo ljubkovalen odnos in naklonjenost do živalskega sveta ter sočloveka. Pripovedovalka mama Kristina se rada razneži in izzživi v liričnih orisih narave, na primer jeseni in sneženja.

Lepo berljiva družinska zgodba deluje pomirjevalno, ob njej pa mi prihaja na misel tudi knjiga Iz dnevnika mlade družine Matejke Peterlin, ki je pred nekaj leti izšla pri založbi Mladika. Primerno za skupno branje v časih, ko so mlade družine več(krat zbrane) doma kot pred kakim letom!

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme