Kriminalno dejavnost lahko omejujemo tudi drugače
“Novica, da bo nadzor na slovensko-italijanski meji ostal še dlje in da bo obveljal tudi v prihodnjem letu, gotovo ni razveseljujoča,” pravi deželni svetnik Slovenske skupnosti Marko Pisani. Z vstopom Republike Slovenije v schengensko območje je obmejni prostor postal enotnejši in svobodnejši. Njegovi prebivalci so se privadili na prosto premikanje, kar je nedvomno prispevalo k bistvenemu izboljšanju odnosov med državama in predvsem med ljudmi, ki živijo na tem območju. Vzpostavili so se stiki in sodelovanja na upravni, gospodarski in socialni ravni.
Nadzorovanje kriminalnih dejavnosti, ilegalno prehajanje meje in predvsem organizirano kriminalno prevažanje migrantov so seveda hude težave, s katerimi se je nedvomno treba soočati in jih skušati obvladovati. Tudi mešane slovensko-italijanske izvidnice so dobra praksa za boljše zagotavljanje varnosti vseh državljanov, spoštovanje pravnega reda in utrjevanje meddržavnega zaupanja. Zato verjamem, da bomo nadaljevali na tej poti treznega in politično-institucionalnega dogovarjanja ter skupnega upravljanja obmejnega prostora.
Policijski nadzor bi lahko bil še učinkovitejši na cestah kot na glavnih mejnih prehodih, kjer zelo slabo učinkuje na krajevno prebivalstvo in vsakdanje življenje. To pride še toliko bolj do izraza v Gorici, kjer se je končno začela zaznavati večja enotnost in povezanost območja. “Nadzor mejnih prehodov med mestoma, ki sta si v znaku kulturne, jezikovne in narodnostne raznolikosti ter vzajemne povezanosti pridobili naziv Evropske prestolnice kulture, res ni dobra popotnica.” Od tod poziv k resnemu razmisleku o umestnosti in učinkovitosti izbir, predvsem pa o možnih alternativah, zaključuje deželni svetnik SSk Pisani.
