Mladi

Kratki svečan, poplemeniten s pomembnimi dnevi

Kratki svečan, poplemeniten s pomembnimi dnevi

Šesta številka otroške revije Pastirček

Najkrajši mesec v letu prinaša kar nekaj pomenljivih dni, prežetih z duhovnostjo, pa tudi s posvetnim nadihom. Ob njih se v šesti številki Pastirčka zaustavlja njegov urednik g. Marijan Markežič. Čisto na začetku meseca (2.) nas svečnica spominja, kako sta Marija in Jožef darovala Jezusa v templju, pa tudi to, da se je poslovil božični čas. Sveti Blaž (3. 2.), zdravnik in škof, nam podeljuje svoj blagoslov proti vsem boleznim grla, Lurška Mati Božja (11. 2.) deli uteho bolnikom. Prav Marijinemu prikazovanju v Lurdu je svoj lepi zapis posvetila skrbna Pastirčkova sodelavka Mariza Perat. Drobni deklici Bernardki Soubirous se je Devica Marija prvič prikazala 11. februarja 1858 – letos je že 160-letnica! – v mrzlem deževnem dnevu, ko je deklica s sestro Antonijo in prijateljico Ivano šla nabirat suhljad. Marija se je v votlini Massabielle (Stare skale ali pečine) prikazala Bernardki osemnajstkrat, pripoveduje Peratova, ki na kratko obnavlja Bernardkino življenjsko pot in poudarja, kako verniki in bolniki množično obiskujejo ta sveti kraj. O dnevu bolnikov bodo bralci našli tudi dopolnjevanko, ki si jo je zamislil Peter Škerl.
8. februar je praznični dan za vse nas Slovence, saj je to dan slovenske kulture že od leta 1945. Tega dne je l. 1849 umrl naš France Prešeren, čigar krasna pesem Zdravljica, ki nosi v sebi neprecenljivo sporočilo bratstva med narodi, je v uglasbitvi primorskega skladatelja Stanka Premrla postala slovenska himna. Pastirček velikanu naše poezije posveča celo tretjo stran, na kateri sta tudi dve kitici Zdravljice in Premrlov notni zapis.
V februarju – ali po našem svečanu – se narava začenja počasi prebujati iz zimskega spanja. To skorajšnje brstenje občutijo tudi mlada in starejša zaljubljena srca; zanje si je potrošniški svet zamislil praznik zaljubljencev prav na dan sv. Valentina, 14. februarja.
Tokratno zgodbo iz Svetega pisma v besedi in zelo ljubkih, čustveno obarvanih ilustracijah prikazuje Paola Bertolini Grudina. Lepo predstavlja, kako je Bog trikrat poklical Samuela, ki je nato postal prerok in oznanjal ljudem Božjo besedo. Kot vselej je avtorica priložila še “naloge”, ki jih bodo Pastirčkovi prijatelji gotovo z veseljem izpolnili. Njena spretna risarska roka je tudi tokrat – ob Walterju Grudini, ki je napisal besedilo – prisotna v vzgojnem stripu, v katerem je protagonist že dobro poznani fantiček, ki se vsakič najde na razpotju med dobrim in slabim. Tokrat se mora odločiti za priznanje krivde ali trmasto zanikanje dejstva. Otroci pa naj s svojimi občutki dopolnijo prikazani dogodek. Mladi risarji se gotovo vsak mesec radi zaustavljajo na dveh Pastirčkovih straneh, poimenovanih Čas za igro, ki jih zanje pripravlja že omenjena likovna ustvarjalka Paola Bertolini Grudina. Zajček Timi jih tokrat vabi, naj kar lepo pobarvajo risbice in naj navedejo, katere poklice opravljajo “portretiranci”. Kar veselo na delo!
Prvošolčki bodo lahko praznovali z malo miško, ki ima peti rojstni dan, in pobarvali obe strani, ki jih je zanje pripravila ilustratorka Danila Komjanc. Ne bo jim težko niti razrešiti slikovno križanko Na kmetiji in zraven še prebrati zgodbico o prebrisanem kmetu, ki je z “zvijačo” prepodil ptičke s svoje njive. V šaljivem tonu jo je napisal V. T. Arhar. Za večje šolarje je Berta Golob v svoji rubriki Jezikoslovje (za šalo in za res) pripravila zapis o protipomenih, saj so nasprotja del našega vsakdana. To je privlačna, duhovita lekcija iz jezikoslovja, ki jo lahko uporabijo tudi učiteljice med urami slovenskega jezika. Kdor pa se rad spogleduje s številkami, naj samo obrne stran in bo našel Matematični kotiček, ki ga pripravlja Veronika Srebrnič, s kopico števili, ki jih je treba izračunati. Mravlji dol je naslov povesti Nuše Turk. V njej pripoveduje o marljivih mravljicah, zraven pa dodaja še prošnjo, naj bodo otroci prijazni do mravljišča, ki ga bodo morda kdaj videli v gozdu. Berta Golob je posvetila pesmico Pastirčku iz Gorice, ki “pase / bralce sredi širne jase / od Gorice do Ljubljane”, in mu izreka iskrene čestitke za priznanje in nagrado, ki jo je prejel ob 70-letnici izhajanja za spremljanje in vzgajanje zamejskih otrok. Kot znano, je Pastirčku to priznanje podelil Sklad knjižnice Dušana Černeta na prireditvi v pevmski cerkvi 22. decembra 2017.
Okroglolični medvedek in dolgouhi zajček Vesne Benedetič sta se prepasala z belim predpasnikom: pečeta namreč sladke muffine s čokoladnim srcem in jasno prikazujeta, kako jih lahko Pastirčkovi sladkosnedneži še sami pripravijo.
26. stran februarske številke je Pastirček namenil abonentom Gledališkega vrtiljaka, da bi bolje spoznavali gledališče in razumeli, kaj pomenijo besede, kot so foyer, blagajna, garderoba, hostesa…
Katerina in Graziella Zavadlav opisujeta “jedrce”, ki spada med suho sadje in je polno dragocenih snovi za naše zdravje. Kaj je Eva našla v košari, bodo morali bralci seveda sami ugotoviti!
Pacek Walterja Grudine je še ves pustno razpoložen, oblečen v “šuper… eroe”!
Zadnjih osem Pastirčkovih strani so napolnili mali dopisniki z zapisi in risbicami raznolikih vsebin. Poleg tega je v Pastirčkovi pošti še skupinska slika z nagrajevanja predstav ljubiteljskih gledaliških skupin Mladi oder, ki je bilo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v torek, 30. januarja 2018.
Iva Koršič

18.02.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!