Kraški vinogradniki s kakovostjo v prihodnost

Piše: Mch

“Spet je treba vzeti v roke med Venetom in FJk sicer neuravnotežen dogovor o Proseccu in udejanjiti obljube, ki so bile doslej le delno izvedene. Pripravljeni smo podpirati krajevno vinogradništvo s ciljem večanja njegove vloge in proizvodnje.” Tako je menil na posvetu z naslovom Avtohtona vina kot temelj za ponovni zagon in boljšo prihodnost, ki je v soboto, 17. julija, potekal v Devinu, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Stefano Patuanelli. Razprava, ki so jo organizatorji (Društvo vinogradnikov s Krasa) dvodnevne prireditve izvedli v okviru že 15. izvedbe Vitovska in morje, je bila vsebinsko zanimiva. Obelodanila je težave, priložnosti in izzive, s katerimi se spopadajo kraški vinarji, ki so članu italijanske vlade postavili zahtevo o dodelitvi podpor za ohranitev in razvoj tu pridelanih vin, o ureditvi zakonskih določil okrog zaščitnih oznak ter za zmanjšanje birokracije in pomoč v obliki sodelovanja pri izvedbi ustreznih komunikacijskih kampanj.

Srečanje, ki se ga pa letos ni udeležil predstavnik deželnega odbora, je potekalo na prelestnem prizorišču Devinskega gradu. Sledile so vodene in proste degustacije po grajskem dvorišču in parku, pogled s katerega jemlje obiskovalcem dih.  Ker je bilo zaradi pandemije število vstopnic omejeno, je na prireditvi tokrat med obiskovalci vladalo bolj zbrano razpoloženje, s  katerim so bili vinarji in ostali ponudniki krajevnih pridelkov zadovoljni.

Razpravo je uvedel predsednik kraških vinarjev Matej Skerlj, ki je potožil, da so bile Krasu, najmanjši pokrajini v Italiji, v letih “vsiljene” kar 4 oznake o zaščitenem poreklu (Doc), znotraj katerih odločajo drugje, kjer pač razpolagajo s prostranimi vinogradniškimi površinami. Kras tvega izgubo istovetnosti, saj je “vitovska znotraj Doc Prosecco kot ananas na pici,” je obrazložil. Podobno se je zgodilo Furlaniji, ki je bila nekoč poznana po belih vinih, a je potem “s tekom za modnimi mehurčki po 2 evra liter” zapravila svojo identiteto. Kras, ki iz odgovornosti do prihodnjih rodov “noče izgubiti samega sebe, lahko gre le v smer kakovosti.”

Odličen primer uveljavitve krajevne vinske identitete je na srečanju predstavila Mateja Gravner z Oslavja. Z izbruhom pandemije se je zanimanje ljudi za “majhne izvrstnosti, ki se jih ne da posnemati ali prestavljati”, le še povečalo. Vinogradniških območij z značilno krajevno identiteto, ki se morajo med sabo povezati, je v Italiji veliko. Zahteve le-teh so skupne: podpore za obnovo zidov, pomoč pri komunikaciji itd. Gravnerjeva je izpostavila, da je med drugim potreben temeljit razmislek o prihodnosti kmetijstva.

O sodobnih izzivih le-tega je na srečanju spregovoril podpredsednik Univerze za gastronomske vede v Pollenzu iz Piemonta in soustanovitelj organizacije Slow Food Silvio Barbero. Kot poznavalec razvojnih trendov primarnega in živilskega sektorja je kraškim vinogradnikom predlagal, naj o zaščiti vin ne razmišljajo le na osnovi tradicionalnih, ampak tudi inovativnih rešitev. Razvoj hodi v smer ekološke tranzicije. “Pri prizadevanjih za ohranitev vinske sorte ni dovolj omenjati identitete, ampak se je potrebno tudi navezati na zaščito rastlinske in živalske raznovrstnosti: bitka v solidarnosti z drugimi pridobi na moči.” Prek izobraževanja so se v Piemontu odločili za razvojni model, ki temelji na sodobnih vrednotah (ekologija, krožno gospodarstvo, biotska raznovrstnost), katere oblikujejo tudi nov stil gostoljubja ozemlja.

O nevarnostih vse večje homologacije v kmetijstvu je razmišljal minister Patuanelli, ki se je zavzel za zaščito italijanskega (in kraškega) kmetijsko-obrtniškega proizvodnega modela, “ki je v primerjavi s severno-evropskim različen, krhkejši, a vendar naš.” Član vlade je izrazil pripravljenost “za racionalizacijo zaščitnih oznak” in poudaril, da Kras nima kaj zavidati drugim kmetijskim območjem na Polotoku, “ki so pa svoje značilnosti in prednosti znala bolje izkoristiti.”

Za avtohtono vitovsko se je zavzela senatorka Tatjana Rojc, ki z zanimanjem spremlja delo in prizadevanja kraških vinogradnikov za zaščito te vinske sorte. “Vino je tudi kultura, so korenine, je povezanost med tradicijo in iskanjem inovacij,” je ugotavljala in hkrati opozorila, da kmetovalci s svojim delom skrbijo za urejeno okolje in ohranitev ravnovesja v njem. Slovenska senatorka se je tudi zavzela za ustrezno rešitev vprašanja, ki ga predstavlja Prosekar, glede razvoja katerega so pogledi nasprotni.

Deželni svetnik Igor Gabrovec je priklical pozornost na dejstvo, da nišni turizem, ki ima na Krasu velik razvojni potencial, gre v korak le s pridelovanjem vrhunskih vin, kakršna je vitovska. Dežela FJk je vselej podpirala razvoj kraškega vinogradništva, je spomnil in dodal, da “z obdelovanjem terasastega obmorskega pasu tržaški vinogradniki med drugim skrbijo za varnost cest in železniških tirov, ki so po njem speljane, kar sploh ni zanemarljivo.”

O pogonski vlogi vitovske (“naše naftno polje”) pri rasti razširjenega blagostanja med kraškim prebivalstvom je predaval predsednik LAS Kras David Pizziga, ki se je kritično obregnil ob dejstvo, da v Trstu žal ne kot na Južnem Tirolskem ponujajo le krajevno pridelanih vin. Za razvoj Krasa sta po njegovem potrebna ustrezen poslovni načrt in dober marketing.

Pridelovalce in goste je uvodoma pozdravila tudi devinsko-nabrežinska županja Daniela Pallotta, ki je izpostavila “junaštvo” kraškega kmetijstva, neizmerni trud prejšnjih generacij za pridobivanje obdelovalnih površin in dejstvo, da so podnebne in okoljske značilnosti vplivale na značaj ljudi. Občinska uprava, ki je lani namestila v Praprotu tabli z napisom Vas vitovske, si tudi prizadeva za zaščito te avtohtone vinske sorte.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme