Tržaška

Kraška dediščina nam mora biti v ponos

Kraška dediščina nam mora biti v ponos

Nabrežina / Predstavitev knjige o kraških kamnih

Ko je obiskoval domove po kraških vaseh za zbiranje gradiva za prejšnjo knjigo, je odkril, da se na borjačih, vrtovih in v notranjosti hiš nahaja veliko lepih ročno izdelanih kamnitih predmetov večje in manjše velikosti, ki so skriti očem javnosti. Zakaj bi jih ne predstavili v publikaciji, opremljeni s fotografijami, si je dejal in se lotil dela. Tako pravi nabrežinski ljubitelj kraške snovne in nesnovne dediščine Luca Monet, ki je svoje delo Le nostre pietre-Naši kamni predstavil v Nabrežini v kletnih prostorih družine Petelin.
“V času, ko Kitajska preplavlja trge s cenenimi predmeti iz kamnitih materialov z vsega sveta, moramo ovrednotiti to, kar ima za sabo plemenito zgodovino in je naše”, je svoje prepričanje izpovedal avtor na predstavitvi.
Dvojezično delo, ki je razdeljeno v dvajset poglavij, je poljudnega značaja. Namenjeno je ljubiteljem kraške arhitekture, umetniških in obrtniško izdelanih kamnitih izdelkov, tako domačinom kot tujim gostom, ki radi spoznavajo zanimivosti Krasa. Lahko bi rekli, da gre za s slikovnim in drugim gradivom bogato opremljeno publikacijo, ki spada v vsako knjižnico, društvo, na turistično kmetijo, v osmico ali kavarno. Povsod tja, kjer se ljudje v devinsko-nabrežinski in drugih kraških občinah zbirajo.
Avtor se je namreč pri sestavi dela z ozemeljskega vidika omejil na odkrivanje “skritih kamnov” v vaseh najzahodnejše občine na Tržaškem. V delu spregovori o portalih (kalunah), koritih, mejnih kamnih, kamnitih strehah, žlebovih in vodnjakih (štirnah). Pozornost namenja tudi zemljepisnim in katastrskim mapam, ki veliko pripovedujejo o prostoru, ki sega od morja do državne meje in od izliva Timave do kamnitih stebrov ob cesti med Križem in Nabrežino. Kdor vzame lično knjigo v roke, spozna orodje, ki ga uporabljajo kamnoseki, različne vrste obdelave kamna, način gradnje podpornih zidov za terase (paštne) pod kraškim robom, območja, na katerih so vidni ostanki strelskih jarkov iz časa prve svetovne vojne, stalagmite in stalaktite, ostanke poljskih apnenih peči in še marsikaj drugega.
Posebno poglavje namenja Monet v delu vodi, ki je bila na Krasu vselej zelo dragocena, saj je v sušnih mesecih primanjkovala. Med odkrivanjem gradiva v fondu goriške nadškofije je naletel na dokumente, ki pričajo o nekdanjem obstoju cerkvice sv. Antona, ki je stala ob makadamski cesti, ki Slivno povezuje s Šempolajem. Zanimivost predstavlja tudi (…)

Cel zapis v tiskani izdaji
Mch

29.12.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!