Kramolc, umetnik z dvema domovinama

Prvo likovno razstavo v novi sezoni Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici so odprli v ponedeljek, 30. septembra, v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči. Na ogled so likovna dela – od prvih risb do zadnjih velikih risb in grafik – Božidarja Teda Kramolca. Kot je uvodoma povedala predsednica Centra Franka Žgavec, ki je med zbranimi pozdravila koordinatorja s kanalsko Galerijo Petra Blažeja, so pri načrtovanju razstave upali, da bo umetnik navzoč na odprtju. Žal pa je 3. septembra letos umrl; zato se mu je občinstvo tudi poklonilo z enominutnim molkom.
Po primernem glasbenem utrinku, ki ga je podaril violinist Aleš Lavrenčič, je umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe v predstavitvi razstave dejala, da je bil Kramolc “človek z dvema domovinama”. Rodil se je pred 91 leti v Podgori pri Šentvidu nad Ljubljano, maja 1945 je skupaj z bratom odšel iz Slovenije na Koroško, tri leta kasneje pa v Kanado, kjer je nadaljeval študij slikarstva in obenem arhitekture. Tam je tudi veliko razstavljal, “dokler se ni pred 25 leti zgodilo, da ga je Slovenija pravzaprav na novo odkrila”. Odkrila je slovenskega avtorja, ki je živel v Kanadi, ko se je prvič vračal, in to ne s slikarsko razstavo, temveč s svojo literaturo. Na Slovenskem so pri Novi reviji izšli njegovi prvi romani in prve pesmi. Na prvi razstavi, v Ajdovščini, je predstavil svoje slike iz Gonarsa, kjer je bil med drugo vojno dvakrat interniran. Naslednja leta, ko se je vračal v Slovenijo, so mu v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu priredili eno prvih manjših razstav; v tistih krajih je nekaj časa živel njegov oče, znani muzikolog Luka Kramolc, ki je po smrti svojo zapuščino pustil v Ravnah na Koroškem. Po nekaj letih sodelovanja je umetnik poklonil omenjeni galeriji del svojih slik.
V Gorici so v gornjih prostorih razstavljene prve Kramolčeve slike iz 40. let, “virtuozne risbe, ki so res nekaj posebnega”; v dolgem hodniku v pritličju pa je “eden njegovih izjemnih ciklov, kjer je malce abstrakten, toda kljub vsemu že barvit”: monotipije so “zmes ameriškega, kanadskega in evropskega dogajanja v 60. letih”. Druge razstavljene slike, med njimi portrete žensk, akte in tihožitja, je naredil v zadnjem obdobju, po svojem 70. letu; te so “najbolj barvite in sočne”. Tudi umetnostna zgodovinarka je potrdila, da si je Kramolc želel biti prisoten na razstavi, a že spomladi se je čutil posebno utrujenega; “videl pa je katalog in bil zelo zadovoljen”.
Po še enem glasbenem biserčku mladega violinista so udeleženci z aplavzom, na povabilo predsednice Franke Žgavec, čestitali prisotnemu goriškemu slikarju Andreju Kosiču ob njegovi 80-letnici. 

DD

Razstava v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme