Kraj priložnosti, združevanja in sodelovanja

Piše: Katja Ferletič Fotografije: Kat

GORICA Odprtje nove razvojne in projektne pisarne SDGZ

KB centru v Gorici so v četrtek, 3. avgusta, slovesno odprli razvojno in projektno pisarno Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ). Do odprtja je prišlo s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, partnerji projekta pa so tudi Kmečka zveza in krovni organizaciji SSO in SKGZ. Slovesnosti so se udeležili ugledni gostje, podjetniki in predstavniki slovenskih in italijanskih organizacij ter ustanov, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, državna sekretarka Vesna Humar in generalni konzul v Trstu Gregor Šuc.

Predsednik EZTS Robert Frandolič je v svojem uvodnem nagovoru poudaril, da je EPK 2025 “edinstvena priložnost, da pokažemo, kaj veljamo, in ovrednotimo danosti, ki jih imajo naš prostor in ljudje, ki tu živimo. Podjetnost, delavnost, tudi malo zdrave trme, posebno pa spoštovanje do soseda in različnih kultur so tiste vrednote, ki jih gojimo že stoletja.” Dejal je, da je primarni cilj pisarne nuditi pomoč tudi slovenski civilni družbi in institucijam v FJk pri pripravi vsebin in razpisov za osrednje dogajanje v bližnji prihodnosti, za EPK 2025. “Pisarna je in tudi ostaja prostor izmenjave idej, razvoja priložnosti, srečevanja različnih ljudi, podjetnikov in vseh, ki dobro mislijo,” je še poudaril in dodal željo, da bi se v novih prostorih razvilo čim več podjetniških idej.

Matej Arčon se je zahvalil vsem, ki so s skupnimi močmi pripomogli k oblikovanju pisarne. “Prepričan sem, da bo tudi po EPK 2025 pisarna ostala stičišče idej, ki bo povezovalo ne le Novo Gorico in Gorico, temveč tudi obe čezmejni pokrajini in državi,” je povedal minister. Pisarna je po njegovih besedah delček zgodovinskega trenutka, ki ga živimo, vzdolž obmejnega pasu med Slovenijo in Italijo pa je prav goriški prostor najbolj povezan. Arčon je poudaril izjemno povezovalno vlogo slovenske skupnosti, kar je pomembno tudi za širše območje: “Narod, ki se zaveda dragocenosti manjšin, je velik narod. In politik, ki razume razvojni potencial manjšin, je velik politik.”

Po besedah goriškega župana Rodolfa Ziberne je prihodnost čezmejnega prostora odvisna od gospodarstva, sodelovanja in usklajenega razmišljanja. Z njim se strinja tudi Samo Turel, ki je poudaril, da je pisarna tudi sad skupnega sodelovanja krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Podjetja na Goriškem so “most med slovensko in italijansko realnostjo”, pisarna pa naj bo kraj priložnosti, združevanja in sodelovanja na ekonomskem področju. Tudi konzul Šuc je poudaril pomen gospodarstva kot temelj narodne skupnosti.

Ob prireditvi je predsednik SSO Walter Bandelj izpostavil, da bo nova pisarna odprta ne samo podjetjem, ampak tudi organizacijam civilne družbe, “krovni organizaciji bosta društva spodbujali k sodelovanju, saj je danes strokovno znanje na področju ustvarjanja novih projektov bistvenega pomena”. Predsednica SKGZ Ksenija Dobrila je prepričana, da moramo Slovenci z vso energijo in znanjem, ki ga premoremo, prispevati k temu, da se bo pisarna uveljavila. “Vse novice, vse možnosti moramo dati v krogotok, da se bodo naše organizacije, društva in ustanove naučile načrtovati in koristiti sredstva, ki so na voljo. V naših smernicah je načrtovalna kultura, ki se je moramo oprijeti.” Tudi predsednik Kmečke zveze Franc Fabec vidi ogromen potencial goriškega prostora: “Gorica in Nova Gorica sta bili na kulturnem in gospodarskem področju vedno povezani in kmetijstvo je tudi prispevalo k temu. Prizadevamo si, da bo nova pisarna še bolj povezala ljudi na obeh straneh meje in da bomo lahko udejanjili nove razvojne projekte v korist celotne skupnosti. Pisarna je odprta vsem!”

Pred uradnim odprtjem nove pisarne SDGZ v Gorici smo se pogovorili s predsednikom združenja Robertom Frandoličem.

Kaj je namen nove razvojne in projektne pisarne SDGZ?

Pisarna ima v bistvu dvojni namen. Najprej želimo nuditi strokovno podporo civilni iniciativi in kulturnim društvom pri pripravi projektov, ki nastajajo v pričakovanju EPK 2025. Večina projektov je vezanih na evropske smernice in evropski način financiranja, zelo težko je pripraviti prošnje in sodelovati na razpisih, zato smo se z našimi partnerji, krovnima organizacijama SSO in SKGZ ter Kmečko zvezo, zmenili, da bomo pomagali. Prizadevamo si, da bi čim več društev lahko sodelovalo pri različnih projektih. Drugi cilj odprtja nove pisarne je podjetniške narave: SDGZ želi okrepiti svojo prisotnost na Goriškem. Opažamo namreč, da ima to območje zelo velik potencial za razvoj. Pisarna bo torej središče, kjer se bodo srečevali podjetniki in si bodo izmenjavali izkušnje in znanje. Iz teh srečanj upamo, da se bodo razvile nove podjetniške ideje, ki bodo obogatile naš prostor.

Bo pisarna tudi prostor sodelovanja z drugimi ustanovami?

Kot rečeno, pri tem projektu sodelujemo predvsem s krovnima organizacijama in Kmečko zvezo, Trgovinska zbornica, Confartigianato, Confcommercio oz. Obrtna in Gospodarska zbornica Slovenije pa so od vedno naši sogovorniki – želimo ustvariti prostor za nove, tudi čezmejne priložnosti. V interesu vseh nas je, da se goriško območje razvije.

Bo v tej pisarni tudi kakšna oseba stalno zaposlena?

Pri SDGZ imamo že potrebno osebje, pisarna v Gorici pa ni ustvarjena, da bomo tja dali osebo, ki bo čakala, da se nekaj zgodi. Bilo bi nesmiselno, saj pripravljanje projektov v glavnem zahteva dva, tri mesece na leto. V glavnem, ko bo potrebno, bo prav gotovo v pisarni na razpolago osebje, ki bo strankam primerno svetovalo, na voljo bo tudi čim več zunanjih svetovalcev, npr. odvetnikov, svetovalcev za delovno pravo in diplomiranih davčnih svetovalcev. V pisarni bo delovalo tudi podjetje Servis, ki nudi strankam pomoč na področju prava in knjigovodstva. Naše osebje govori jezik evropskih funkcionarjev.

Predstavljam si, da bo moralo znati osebje pisarne tudi izobraževati ljudi, ki že delujejo v naših društvih in krovnih organizacijah …

Glavna težava pri projektih je, da je veliko birokracije. Če člani naših društev nimajo dovolj znanja, lahko pride do težav, zato smo skupaj s socialnim podjetjem Ad Formandum že organizirali tečaje za pridobitev strokovnosti v “evroprojektiranju”. Ljudi učimo, kako se to dela, da bodo sami naredili 80 odstotkov projekta, potem pa bo naša pisarna njihovo delo pregledala, po potrebi popravila ali dodala, kar manjka.

Pisarna je začela delovati januarja letos, v februarju/marcu je bil že prvi razpis za projekt Small Found EZTS. Kateri drugi projekti že nastajajo?

Pri razpisu za Small Found EZTS smo pri SDGZ pripravili sedem projektov v vrednosti več kot milijon evrov in vsi so že uspešno opravili prvi izbor. Več jih nismo utegnili razviti, saj društva in organizacije še niso pripravljeni, časa pa je bilo premalo. Za september je najavljen tudi razpis v sklopu Interreg Italija-Slovenija in tudi v tem primeru bomo pomagali vsem tistim, ki bodo hoteli biti vključeni v delo.

Na uradno odprtje nove pisarne ste povabili tudi ministra Mateja Arčona.

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je podprl odprtje naše nove pisarne. Pri SDGZ ne maramo jamrati, a zamejsko gospodarstvo sestavljalo mala in mikropodjetja, ki imajo določene težave. Naš cilj je podjetjem pomagati pri njihovem reševanju in ustvariti čim bolj razvejano gospodarsko tkivo – glede na to je v Sloveniji naš najprimernejši sogovornik Ministrstvo za gospodarstvo, s katerim že sodelujemo.

Kakšno je vaše mnenje o splošnem poteku priprav na EPK 2025?

Navadno sem optimist, zato smo odprli tudi novo pisarno, lahko pa rečem, da sem vseeno zaskrbljen in imam občutek, da priprave na Evropsko prestolnico kulture ne potekajo tako hitro, kot bi morale. Preveč težav je in primanjkujejo primerne strategije za razvoj. Mnenja sem, da nismo še dobro razumeli, kaj sploh pričakujemo od EPK 2025. Verjetno bo morala v priprave poseči “politika”, da bomo lahko dosegli to, kar si naš prostor zasluži. Cilj EPK 2025 je ta, da bo naš delček zemlje postal prepoznaven, da bodo tudi podjetja in velike multinacionalke lahko videli, da nismo periferija, smo središče Evrope. Naš potencial je velik in mi ga največkrat ne znamo izkoristiti.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme