Goriška

“Kot vernik nimam niti najmanjšega kompleksa pred tistimi, ki prisegajo na razum”

“Kot vernik nimam niti najmanjšega kompleksa pred tistimi, ki prisegajo na razum”

Gorica / Msgr. Anton Stres na poletnem Srečanju pod lipami

Filozofija ni nerazumno, brezpredmetno in nekoristno govoričenje. Filozofija je ljubezen do modrosti. In modrost ni izobrazba, nabrana vednost, ampak pamet, razumnost, preudarnost, pamet, o kateri slovenski pregovor pravi, da je “boljša kot žamet”. Filozofija je iskanje smiselnosti življenja, torej praktična modrost. Filozofija je od vsega začetka iskanje sreče, iskanje načina, kako živeti, da bi bili srečni. Filozofija ni iskanje dlake v jajcu, temveč ukvarjanje z zelo resnimi življenjskimi vprašanji in iskanjem odgovorov, ki bi ljudi osrečevali. Filozofija pomaga ljudem k malo bolj ozaveščenemu in poglobljenemu življenju.
To in mnogo več je na poletnem “srečanju pod lipami” na dvorišču Kulturnega centra Lojze Bratuž v četrtek, 4. julija, povedal msgr. Anton Stres, avtor Leksikona filozofije, titanskega dela z več kot 2400 gesli, ki je novembra lani izšlo pri Celjski Mohorjevi družbi. Obravnavanih je okrog 450 filozofov, med pojmi so tako tradicionalni kot novejši izrazi, skratka: ogromno informacij. Še več: gesla so lepo berljiva, prek njih se filozofija ne razkriva kot nekaj zateženega, nedostopnega in vzvišenega, ampak, nasprotno, vsakdanja in privlačna.
Imenitnega gosta, ki je privabil številno občinstvo, je pozdravila predsednica centra Franka Žgavec, o njem pa je urednica Cvetka Rezar, ki je tudi povezovala večer, najprej povedala, da je ne le slovenski škof, ampak tudi izjemen strokovnjak za filozofijo, človek z veliko ljubeznijo do filozofije, s pedagoškim čutom ter ubranim jezikom in slogom.
Leksikon že po obsegu preseneča in navdihuje. Zanj je bilo očitno potrebnega zelo veliko dela. Kako je do njega sploh prišlo? Msgr. Stres je povedal, da je leta 1972, ob vrnitvi s študija filozofije v Parizu, začel poučevati, pa študentom ni znal predlagati primernih slovarjev ali leksikonov. Pobudo za podoben podvig je dal teologu in filozofu Janezu Janžekoviču in mu ponudil tudi 100 gesel, kar pomeni, da je že takrat gojil to idejo. Najprej sta bila zmenjena, da bi slovar pisala skupaj. Janžekovič je pristal, pa sta začela. Stres je sicer mislil, da bo lažje, “pa to gre počasi”. Čez čas je Janžekovič sklenil, da bo slovar napisal sam, Stres pa da bo uredil drugo izdajo. Leta 1981 je izšel Janžekovičev Leksikon filozofije, ki vsebuje 760 gesel: “To so bili pojmi v glavnem s področja sholastične in tomistične filozofije”. Knjiga je bila dobro sprejeta. Janžekovičeva je kmalu pošla in Mohorjeva je kmalu začela spodbujati Stresa, da bi se lotil druge izdaje. Ta je “vsa leta ležala kot Damoklejev meč nad mojo glavo”… To je “težaško delo”, treba je obravnavati ogromno pojmov, “pa če te zanimajo ali ne”. A Stresu je to bilo pri srcu in Janžekoviču je obljubil, da bo delo opravil. Naneslo je, da je leta 2013 imel čas, da se je temu delu lahko izključno posvetil. “Ne sme se ti nikamor muditi in nihče te ne sme čakati. Ne smeš imeti drugih del. Če je treba, lahko tudi dva dni sediš na eni besedi, pa jo obračaš gor in dol”. Skratka: “Biti moraš upokojenec”.
Ljubezen do filozofije je bila msgr. Stresu “položena v zibelko”, vedno ga je zanimala. “To ni poezija”. Človek se rodi pesnik, govornik postane, so trdili Rimljani. Po veliko letih predavanja se je naučil razlikovati med pomembnim in nepomembnim. “Niso vse stvari enako pomembne”.
Prvi slovenski filozofski slovar je napisal Aleš Ušeničnik, eden izmed glavnih oblikovalcev slovenske filozofske terminologije; napisal je slovarček, ki šteje kakih 150 izrazov, prevedenih iz latinščine. Slovensko filozofsko izrazoslovje je nastajalo od leta 1860 dalje, “prej tega ni bilo”. Filozofi slovenskega rodu so prej pisali v latinščini ali nemščini. Prvo slovensko filozofsko delo je napisal filozof in literarni teoretik Janko Pajk. Slovenski jezik se je počasi usposabljal za pisanje tudi znanstvenih in filozofskih tekstov. V drugih jezikih taki slovarji izhajajo pogosteje, v Sloveniji, tudi upoštevajoč število bralcev, tega ne moremo pričakovati vsakih pet let … Stres je zato skušal napisati leksikon, ki bi bil kolikor toliko izčrpen, po drugi strani tudi preprost, namenjen tistim, ki šele stopajo v svet filozofije. Pred seboj je imel slovenskega bralca, ki ni vešč angleške ali nemške terminologije, ki bere filozofski tekst, naleti na besedo, ki je ne pozna. To je lahko študent, nekdo, ki ni poklicen filozof. “To ni napisano za strokovnjake”! Strokovnjaki imajo na razpolago – v različnih jezikih – morje podobnih slovarjev filozofije, tudi internetnih. Skušal je ubrati srednjo pot, ki bi zadovoljila tiste, ki šele vstopajo v ta svet, pa tudi tiste, ki so že storili nekaj korakov. “Izbor je vedno kočljiv”. Po enem letu je ugotovil, da bi v slovar lahko sodilo še nekaj gesel, ki očitno manjkajo. Že pripravlja dopolnilo, ki naj bi bilo na voljo čez nekaj mesecev. “Vrzeli so pri takem delu neizbežne”, toda “neodpustljivih vrzeli ni”.
Upoštevati je treba tudi, da so skoraj vsi filozofski izrazi, zlasti najbolj pogosti, skozi zgodovino imeli različne pomene. Zato je Stres navedel vsaj glavne različne pomene, ki jih bralec mora poznati, pa tudi citate.
Dr. Robert Petkovšek v spremnem besedilu trdi, da delo ni namenjeno le informiranju, temveč trka na reflektivno zavest uporabnika z namenom sprejemanja osebne odgovornosti pri iskanju resnice.
Stres se je odločil za dialoško odprtost za različne filozofske tokove. “Nekateri so bili kar presenečeni in razočarani, da nadškof to piše”. Menda bi moral pisati zgolj pridige in učiti ljudi verouk … Nihče ni pričakoval, da bo “cerkven človek” napisal filozofski slovar. Pod vplivom ideologij in predsodkov se je ugnezdilo prepričanje, da nekdo, ki je vernik, ne more biti razumen človek, je dejal msgr. Stres in pribil: “Kot vernik nimam niti najmanjšega kompleksa pred tistimi, ki prisegajo na razum”! (…)

Cel zapis v tiskani izdaji
DD

10.07.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!