Intervju

“Kot manjšina se moramo znati pogovarjati z vsemi”

“Kot manjšina se moramo znati pogovarjati z vsemi”

Pogovor: Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Gorica

V naslednjih mesecih čaka slovensko narodno skupnost v Italiji več izzivov. O širši in ožji politični stvarnosti, evropskih in občinskih volitvah, ki bodo potekale 26. maja 2019, smo se pogovorili s pokrajinskim tajnikom Slovenske skupnosti za Gorico Julijanom Čavdkom.

Začniva malo širše. Kako gledaš na to, kar se dogaja v EU?
Evropska unija kot zveza, ki je nastala po drugi svetovni vojni ter ima kot cilj zagotavljanje in ohranjanje miru, je po mojem mnenju v posebnem prehodnem obdobju. Težko je predvideti, kako se bodo zadeve razvijale, v katero smer bodo šle. V Veliki Britaniji so zašli v slepo ulico, iz katere ni lahko najti izhoda. Ljudje se zavedajo, da izstop Anglije iz EU ni najbolj posrečena poteza. Osebno bi želel, da bi Anglija ostala v EU, čeprav jo obvezuje referendum, ki je bil sicer izglasovan z minimalno večino; tudi to je vprašljivo, saj za tako pomembne odločitve bi morala biti predvidena bolj kvalificirana večina.
Nekatere države v Vzhodni Evropi, kot npr. Madžarska in Poljska, kjer vladajo t. i. suverenisti, kot najmlajše države v zvezi imajo poseben odnos do EU.  Same sicer nimajo take demokratične tradicije, kot jo pozna Zahodna Evropa, zaradi česar tudi ravnajo tako, kot pač ravnajo. Evropa se mora gotovo zamisliti nad tem, da je včasih morda ravnala preveč birokratsko, da je na nekatere države gledala preveč zviška. In vendar mislim, da alternative Evropski uniji ni. Korak nazaj v čas, ko so tu živele posamezne države, bi pomenil za vso celino ogromno gospodarsko škodo, hkrati pa tudi ošibitev evropske identitete. Nastradali bi tudi zato, ker imajo na eni strani ZDA, na drugi Azija s Kitajsko in Indijo vedno večji vpliv na svetovno politiko. EU mora zato nujno obstati. Tudi zaradi tega upam, da bo udeležba na evropskih volitvah 26. maja letos čim bolj množična.

Kaj pa meniš o italijanski politični sceni?
Italija je zanimiv pojav. Vlada, ki jo imamo, je kompromis, saj nobena stranka ni imela večine, ki bi ji zagotovila možnost vladanja. Vrniti se na volitve je bilo nemogoče, ker bi bil izid enak. Tako sta vlado sestavila dva politična subjekta, ki sta bila med volilno kampanjo ostra nasprotnika. Iz zadnjih anket izhaja, da se je razmerje sil nekoliko spremenilo: Liga je zelo napredovala, Gibanje 5 zvezd pa je precej nazadovalo. Marsikaj se bo morda spremenilo še po evropskih volitvah: prve signale so dali izidi volitev na Sardiniji in v Basilicati. V velikih težavah sta leva sredina in levica, ki še vedno “plavata” v nekem kriznem stanju in v tem trenutku ne zmoreta prepričati ljudi.

Zingaretti kot novi tajnik DS lahko kaj bistvenega spremeni?
Morda je še prezgodaj, da bi to presodili. V Basilicati je DS prejela 7 % glasov. Gotovo so na to vplivali škandali v zdravstvu, v katere je bil vpleten deželni predsednik Marcello Pittella, ki je sicer nastopil s samostojno listo, a vendarle v povezavi z levo sredino. Bojim pa se, da bo Zingaretti peljal stranko odločno proti levi in jo oddaljil od sredine. Ne vem, ali je to dobro. Osebno bi raje videl v DS neko bolj sredinsko stranko, saj so Italijo cela desetletja vodile sredinsko umeščene stranke.
Če bodo predčasne volitve, predvidevam, da bo naslednja italijanska vlada desnosredinska, v kateri bo Liga pač imela največ moči, saj trenutno uživa največji konsenz. Marsikaj bo odvisno od tega, kako se bodo razvijale druge stranke, tudi Forza Italia, ki pa je še vedno 100 % odvisna od Berlusconija.

Kako gledaš na Slovenijo?
Slovenija ima v tem trenutku dobro gospodarsko rast, njena politika pa je zanimiv pojav. Sedanja manjšinska vlada sicer uživa – na podlagi objavljenih anket – visoko podporo. Po drugi strani ima celo vrsto težav, saj je kar nekaj ministrov že odstopilo oz. so jih zamenjali. Mislim, da je v Sloveniji še vedno preveč politične ostrine med večino in opozicijo. Potrebno bi jo bilo vsaj malo ublažiti. Seveda, razlike obstajajo in prav je, da so, toda programske teme so prevečkrat v senci osebnega kreganja, ki ljudi oddaljuje od politike.

Ko imaš vse to pred očmi, kako gledaš na stranko Slovenska skupnost in našo stvarnost danes?
Slovenska skupnost je zame politična vizija manjšine, ki ima politično vodstvo, v katerem so Slovenci združeni ter kljub razlikam nastopajo samostojno in enotno. Ta vizija je po mojem mnenju zelo aktualna in potrebna. Kronična težava stranke pa je zagotovitev notranje strukture, ki naj bi bila v koraku z današnjim časom in ritmom. Za to si sicer prizadevamo, je pa vedno več administrativnih obveznosti, ki jih ni lahko izpeljati. Slovenska skupnost je vedno delovala na osnovi prostovoljnega udejstvovanja, predvsem na krajevni ravni. Ker je tega na splošno vedno manj, to občuti tudi SSk. V kratkem bomo morali o tem resno razmisliti. Glede na omejena sredstva, s katerimi razpolagamo, če SSk še obstaja, je to zato, ker so ljudje zelo navezani na našo stranko. Danes pa to ni več dovolj.
Rezultati zadnjih deželnih volitev kažejo, da je SSk obdržala zadosten odstotek glasov, ki je bil sicer skromnejši v primerjavi s tistim izpred petih let. To nas skrbi. Mislim, da bi morala imeti stranka SSk v tem trenutku jasnejše politične pozicije. V dobršni meri je na deželnih volitvah po mojem mnenju “plačala” za povezavo z levo sredino, ki je – posebno na deželi ravni – naredila nekaj “samomorilskih” izbir, ki so botrovale preobratu in zmagi desne sredine.
Za celotno našo narodno skupnost v Furlaniji Julijski krajini je vedno bolj aktualno prepričanje, da manjšina ne sme biti politično opredeljena. Bolje je, če ima neko samostojno pozicijo in vsekakor odnos s tistim, ki vlada. To je danes še posebej aktualno, ker imamo slovenske izvoljene predstavnike tudi v desni sredini.
Kljub težavam pa je stranka SSk dejavna in vitalna, kar je bilo ne nazadnje razvidno tudi na novoletnem sprejemu. Ugledni gostje so pokazali, da je SSk nekak “razpoznavni znak” naše dežele. V tem trenutku je to edina stranka, ki tudi na politični ravni priča o jezikovni raznolikosti dežele FJk, na kateri sloni deželna upravna avtonomija. Furlani imajo novonastali politični subjekt Patto per l’autonomia, ki združuje furlanske avtonomiste, s katerimi imamo odlične odnose. SSk pa ima na tem področju najdaljšo politično kilometrino.

Konec maja letos bodo občinske volitve v 13 občinah naše pokrajine. Nas seveda zanimajo predvsem tri slovenske. Kaj nam lahko poveš kot pokrajinski tajnik SSk o tokratni volilni preizkušnji v Števerjanu, Sovodnjah in Doberdobu?
V Števerjanu bo verjetno tretjič kandidirala Franca Padovan. Zadnja beseda pripada krajevni sekciji, ki se pred odločitvijo posvetuje z ljudmi na območju. Ker gre za občino, ki ima manj kot tisoč prebivalcev, bo po novem v občinskem svetu le deset svetnikov.
V Sovodnjah bo zanimiva tekma: Alenka Florenin ne bo več kandidirala. Lista Občinska enotnost se bo predstavila z županskim kandidatom Luco Piskom, pri SSk pa bodo verjetno zanimive novosti. Izbira bo na koncu odvisna od volivcev. Upam, da bodo ljudje v Sovodnjah volili na podlagi programa in ne ideologije, kot se je dogajalo vsa povojna leta.
V Doberdobu še vedno potekajo dogovori; kot kaže, pa se bo tam obnovila občanska lista, ki je nastopila pred petimi leti. V tem trenutku je še vedno odprto vprašanje županskega kandidata.
Ponavljam: iskreno obžalujem dejstvo, da tako v Sovodnjah kot v Doberdobu ni prišlo do dogovora o sodelovanju pri upravljanju občine. Ker se je nato do nas obrnila Liga, zelo resno upoštevamo možnost sodelovanja, sicer ob spoštovanju točno določenih pogojev: za nas je bistveno, da so kandidati domačini. Vem, da bomo doživeli kritike, nekaj smo jih že. Je pa tudi res, da smo zbirna stranka, ki predstavlja narodno skupnost. Kot taki se moramo znati pogovarjati z vsemi. V desni sredini trenutno srečujemo osebe, ki kažejo določeno odprtost, ki je prej ni bilo. Seveda ni vse optimalno. Še so problematična stališča. Ni pa to več tista desnica, kakršne smo bili vajeni v preteklosti. Kot manjšinska skupnost moramo to upoštevati. Slovenci nismo skupnost, ki nujno spada na levo. Pa še to: če so v nekaterih desnosredinskih strankah Slovenci, zakaj ne bi smeli z njimi sodelovati, glede na to, da smo zbirna stranka? Tako ali drugače smo poklicani k temu, da Slovence zbiramo. Pripravljeni smo bili sodelovati z Občinsko enotnostjo: če tega nočejo, je to pač njihova izbira. Ne verjamem, da so na krajevni ravni, ne glede na politične barve, take razlike, da bi ne mogli najti skupnega jezika. Mislim, da bi korak v smer odprtosti in sodelovanja tudi privabil več ljudi k političnemu udejstvovanju. Razdeljenost pa jih, nasprotno, oddaljuje.

Za občinske volitve se torej še vedno dogovarjate z Ligo?
Da, pogovori potekajo. Vem, da so pomisleki in tudi sam jih imam, ko pomislim na nekatere odločitve rimske vlade! Toda državna raven je nekaj povsem drugega od krajevne. V naši deželi se politična slika marsikje korenito spreminja, nastajajo transverzalne občanske liste. Nismo izjema. Iščemo pač sodelovanje s Slovenci v različnih strankah in s tistimi, ki si ga želijo.

Obstaja še dialog s slovensko komponento Demokratske stranke?
Dialog obstaja, seveda. Na deželni ravni gotovo, na občinskih ravneh je bolj odvisen od posameznih izvoljenih predstavnikov. Dokler ni volitev na vidiku, se zdi, da je vse lepo in prav. Pred volitvami pa se pokaže, kaj je in kaj ni. Če na Goriškem ne sodelujemo, sicer ni nič novega. Novosti pa so na Tržaškem: čudno se mi je zdelo, da je slovenska komponenta DS na Repentabru zavrnila sodelovanje, ki je bilo dobro, medtem ko je Slovenska skupnost pokazala pokončnost in odgovornost v Dolini, ko je podprla njihovega kandidata Kluna. V Zgoniku pa vse po starem. Tu nekaj očitno ne gre.
Presenečajo me tudi zadnja stališča slovenske senatorke, ki so vedno bolj strankarska, čeprav je kandidirala kot neodvisna. Razumem, da njen položaj ni enostaven, tudi ker je edina levosredinska senatorka iz FJk. Da Demokratska stranka izvaja ostro opozicijo, je normalno. Edina slovenska parlamentarka pa bi morala imeti tak pristop, ki omogoča odnos med narodno skupnostjo in vlado.

Zakaj srečuje Slovenska skupnost kljub vsemu toliko težav, da bi res postala in bila zbirna stranka?
Še vedno si prizadevamo, da bo to postala. Slovenska skupnost ima to vizijo in poklicanost, ki ima globoke korenine v zgodovini primorskih Slovencev. Žal se nas še vedno drži razdeljenost, ki je nastala po drugi svetovni vojni. In ko bi jo enkrat za zmeraj uspeli preseči, bi se to pozitivno poznalo, ne le v politiki. Ne razumem očitka, da delovanje kot zbirna slovenska stranka je proti vključenosti v splošno italijansko družbeno stvarnost. Konec koncev smo bili Slovenci na tej zemlji, preden je sem prišla Italija.
Problem je tudi prepoznavnost v sodobnih družbenih razmerah, kjer politika ne navdušuje več ljudi. Komunikacija je postala izredno hitra, biti moraš tehnično “opremljen”, imeti moraš dober spletni portal, prisoten moraš biti v družbenih omrežjih, ki jih je vedno več. Ne nazadnje je treba biti prisotni na teritoriju in imeti primeren program. Kar se tiče dobrega programa, pa ga SSk vendarle ima!
Ne izključujem niti možnosti, da bi bil čas za novo skupno stranko, ki bi imela novo ime in nov simbol. A za kaj takega moramo biti vsi ali vsaj velika večina.

Na kateri osnovi?
Na osnovi narodne pripadnosti in skrbi za naš teritorij. Skupno nam je, da smo Slovenci v Italiji, da govorimo slovensko in da prebivamo v teh krajih že dobro tisočletje. Na teh osnovah bi kot stranka in kot narodna skupnost lahko še marsikaj dosegli. SSk ima sicer svoj simbol, svojo tradicijo in dediščino. Če pa bi bili pogoji za nekaj novega, zakaj ne bi poskusili?
Člen v deželnem volilnem zakonu iz leta 2007, ki so ga dosegli Mirko Špacapan, Andrej Berdon in Damijan Terpin, je primer olajšanega zastopstva. V vseh teh letih se ga uspešno poslužuje samo SSk. Zakaj ne bi pripravili skupne slovenske liste, ki bi bila izraz celotne slovenske narodne skupnosti? Se tega morda bojimo?

(Cel zapis v tiskani izdaji)

Danijel Devetak

05.04.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!