Koronavirus pogojuje dejavnosti v kulturi in šolstvu

Koronavirus je predvsem v zadnjem tednu pretresel tudi našo narodno skupnost in skoraj popolnoma zamrznil naše delovanje na vseh področjih. Za kratke izjave o tem kriznem stanju smo vprašali nekatere predstavnike tržaških šolskih zavodov in kulturnih ustanov.

 

Marij Maver, predsednik Slovenske prosvete

Kako ste pri Slovenski prosveti sprejeli izredne ukrepe? Se s temi strinjate?

Ja, gotovo se z ukrepi strinjamo. Zadeva je namreč precej neznana, tudi dekreti niso prav jasni oz. se spreminjajo, kar pomeni, da je situacija skoraj neobvladljiva. Najbolje je zato se držati pravil in nasvetov, ki jih dajejo državni organi. Gotovo ta trenutek je okrnil vse naše dejavnosti, ne le prireditve, a tudi seje in razna srečanja, saj se ljudje bojijo druženja. V bistvu zdaj vse stoji, do kdaj točno, se žal ne ve. Slika je precej slaba, negativna in skrb vzbujajoča.

Ste odpovedali veliko dogodkov?

Tako je. Društvo slovenskih izobražencev je po prvem deželnem odloku odpovedalo običajen ponedeljkov večer, potem se je zdelo, da bodo skušali to izredno stanje normalizirati, in smo zato zopet priredili srečanje, nato so prišli strožji ukrepi in smo zdaj prekinili večere, ker so itak vse dejavnosti do 3. aprila prepovedane. To seveda se ne dogaja samo pri Slovenski prosveti in DSI, tudi naše članice so se morale odpovedati marsičemu. Finžgarjev dom na Opčinah ima cel ciklus predavanj, pripravljali so tudi Prešernovo proslavo, ki so jo odpovedali in je zelo verjetno ne bodo mogli uprizoriti, saj je težko prirediti večer ob dnevu slovenske kulture tako oddaljen od februarja. Zveza cerkvenih pevskih zborov je že razposlala vabila za revijo Pesem mladih, ki je navadno v marcu. Odzivov pa ni, ker so šole zaprte in dejavnosti zamrznjene. Nekaj večjih prireditev bo treba torej odložiti ali celo odpovedati.

Nadia Roncelli, urednica Mladike

Kako ste pri Mladiki sprejeli izredne ukrepe?

Strinjamo se z izrednimi ukrepi; le če se jih bomo vsi vestno držali, se bo širjenje novega virusa omejilo in ustavilo. V službi si redno umivamo roke ob prihodu v urad, razkužujemo predmete, ki jih vsi uporabljamo, predvsem pa ohranjamo varnostno razdaljo. To počenjamo že nekaj dni, odkar se nam je virus tako zelo približal.

Ste imeli v načrtu kakšno srečanje, ki ste ga morali odpovedati?

Pri Mladiki smo odpovedali vse načrtovane dogodke. Odpovedali smo tudi predstavitev novega romana Marija Čuka Črni obroč v Trstu in na Goriškem, ki bi bil drugače na sporedu sredi marca. Za zdaj smo predstavitev preložili na april, sicer pa se bomo sproti prilagajali razmeram.

Danijel Malalan, direktor in umetniški vodja SSG

“Problem je, ker v gledališču, ki je namenjeno občinstvu, ni predstav. Kljub temu nismo nevidni, saj nadaljujemo delo”. S temi besedami je direktor in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča, Danijel Malalan, orisal razmere, ki vladajo v tržaškem Kulturnem domu po vstopu v veljavo prepovedi prirejanja javnih dogodkov. “Predstav sicer ni, vendar vse ostalo znotraj gledališča poteka po ustaljenem redu: uradi so odprti, trojne različne vaje potekajo normalno, gostovanja v Sloveniji tudi itd. ”, je obrazložil Malalan, ki se je, ko smo ga poklicali, skupaj s sodelavci ukvarjal z iskanjem nadomestnih terminov v maju in juniju za predstave, ki so jih zaradi težav s koronavirusom morali črtati.

Ksenija Majovski, bibliotekarka NŠK

Medtem ko so prejšnji teden v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu beležili kar lepo število obiskovalcev, so zdaj knjižnični prostori vseh oddelkov zaprti za obiskovalce do 3. aprila. Izposoja in vračanje gradiva sta možna po predhodni najavi vsak dan (po. -pet.) od 9. do 16. ure na tel. št. 040 63529 (Trst) in 481 531733 (Gorica). Kot je povedala Ksenija Majovski, ker zdaj NŠK zaradi izrednih razmer ne prireja kulturnih dogodkov, ima njeno osebje dovolj časa za izvajanje popisa velikega števila novih in izločanje neuporabljenih ter nepomembnih knjig.

Bogdan Kralj, ravnatelj Glasbene matice

Kako ste pri Glasbeni matici sprejeli ukrepe za omejitev okužbe s koronavirusom?

Prav tako kot ostale ustanove in društva smo morali sprejeti ukrepe, ki preprečujejo normalen potek lekcij in drugih prireditev. Po dolgih sestankih s profesorji in osebjem smo se zmenili, da bo pouk potekal do nadaljnjega izključno na daljavo (smart learning), to se pravi po spletu in s pomočjo tehnologije. V marcu smo imeli na programu kar nekaj dejavnosti, med katerimi naj omenim glasbeno matinejo v Gorici, koncert v Kulturnem domu v Trstu, srečanje komornih skupin v Sovodnjah in koncert v muzeju Revoltella. Predvideni koncerti, nastopi in dogodki odpadejo do vključno 3. aprila. Upamo, da se bo do takrat stanje kolikor toliko normaliziralo in da bomo zopet začeli naše dejavnosti. Naše službeno osebje ostaja na delu in dosegljivo po mailu oz. telefonu od 10. do 13. ure. Če kdo želi priti osebno do nas, pa je nujna predhodna najava.

Maja Lapornik, ravnateljica DTZ Žiga Zois

Kako ste sprejeli ukrepe italijanske vlade za omejitev okužbe s koronavirusom?

Ukrepi italijanske vlade in Ministrstva za šolstvo ali Dežele Furlanije Julijske krajine so seveda povsem zavezujoči in ne potrebujejo komentarjev. Moram pa povedati, da zaupam v znanstvenike in zdravnike, ki so take ukrepe priporočali, in razumem posledično odločitev vlade. Gre za krizno, nevarno situacijo in taki ukrepi so verjetno neizbežni.

Kako ste se organizirali?

Ni lahko nadomestiti dela v razredu, neposrednega stika med profesorjem in dijakom v učnem procesu, če se to sploh da. Ob vsaki novi in problematični situaciji se lahko zjokamo in nad njo tarnamo, lahko pa jo vzamemo kot dodaten, celo dobrodošel izziv. Na naši šoli smo izbrali to pot. Že v prvih dneh smo se kar hitro organizirali in mislim, da je poučevanje na daljavo v glavnem lepo steklo. Na tem mestu bi se rada zahvalila številni ekipi profesorjev, ki so se takoj požrtvovalno aktivirali v spletnih učilnicah ter dijakom nudili naloge, raznovrstni didaktični material in razlago. Z dijaki so profesorji v stiku tudi po elektronski pošti, skypu in drugih povezavah. Na pomoč nam je prišel tudi naš elektronski dnevnik. Današnja tehnologija ponuja res ogromno možnosti. S starši smo v stiku preko elektronskega dnevnika oz. elektronske pošte in telefona. V glavnem večjih težav ni bilo.

Kako so poučevanje na daljavo sprejeli vaši dijaki?

Mlada generacija je zrasla s sodobno tehnologijo in je ob njej verjetno bolj spretna in hitrejša od nas. Tu ni težav. Seveda pa so ob izvrševanju nalog in ob učenju dijaki vedno dijaki. Kot včasih ob rednem delu v razredu dijaki pozabijo na kakšno nalogo, se isto ponovi tudi ob poučevanju na daljavo. V glavnem pa je njihovo sodelovanje dobro. Moram tudi povedati, da velike zbeganosti, zaskrbljenosti ob uporabi tehnologije in poučevanja na razdaljo med mladimi nismo občutili.

Kako bodo dijaki nadoknadili izgubljene dneve pouka?

Ministrstvo za šolstvo je že takoj pojasnilo, da gre za višjo silo in da torej ti dnevi prekinitve didaktične dejavnosti oz. poučevanja na daljavo ne bodo vplivali na skupno število predvidenih dni, ki so potrebni za veljavnost šolskega leta 2019-20.

Marijan Kravos, ravnatelj večstopenjske šole pri Sv. Jakobu in v Nabrežini

Kako ste se z izrednimi razmerami in ukrepi organizirali na šoli?

Najtežje je imeti neko enotno linijo dela, ker imamo otroke med šestim in štirinajstim letom starosti, kar pomeni, da so pristopi k delu nujno različni. Organizirali smo zato več variant, od spletnih klepetalnic in učilnic do pošiljanja snovi in domačih nalog staršem po elektronski pošti. Idealno bi bilo imeti dejanski pouk “na daleč” po nekem urniku, vendar je to zelo težko izvedljivo, saj ne vemo, kdo se lahko priključi na splet, kdo je doma, kje so otroci, ker starši namreč delajo… Druga težava je v tem, da naše osebje ni povsem pripravljeno in usposobljeno, da bi te nove in tehnološke načine učenja izvajalo. Nekateri so zelo ažurirani in so že veliko naredili, bi lahko rekel, da imajo skoraj reden pouk po spletu, drugi pa niso v stanju izpostaviti neke take komunikacije.

Kako so to situacijo sprejeli starši in kako dijaki?

Tudi pri tem imamo različne odzive. Imamo tiste, ki sprejmejo situacijo in bi se tudi strinjali za redni pouk po spletu, nekateri pa so v težavah, ker nimajo dovolj časa, ker se jim ne da ali pa ker so italijansko govoreči in se zato vse skupaj zakomplicira. V vsakem razredu moramo v bistvu dobro analizirati, kdaj in kako lahko speljemo ta izredni pouk.

Na koncu bi pa rad poudaril dve stvari. Pohvaliti moram učno osebje in družine, ker je večina sprejela ta izziv in si vsi zelo prizadevajo, da ne bi otroci izgubili preveč ur šolskega pouka. V tej nenavadni, skrb vzbujajoči in komplicirani situaciji obstaja ena pozitiva nota. Izredno stanje nas je postavilo v popolnoma drugačno realnost in nas prisililo, da se nekaj novega naučimo. Prisiljeni smo razmišljati na drugačen, novejši in sodobnejši način, kar je pozitivno predvsem za naš šolski sistem, saj smo tvegali ostati pri ustaljenih kalupih. To bo gotovo pozitivno vplivalo na metodološki pristop vseh nas in prineslo neko svežino.

Primož Strani, ravnatelj DIZ Jožef Stefan

Dejstvo, da imamo že postavljeno infrastrukturo, nam omogoča, da naš trud lahko zdaj usmerimo v reorganizacijo dela”, nam je v petek, 6. marca, obrazložil ravnatelj tržaškega Poklicnega zavoda za industrijo in obrt Jožefa Stefana, Primož Strani, ko smo ga vprašali o razmerah na šoli.

Ker je zavod dobro digitalno opremljen, je na njem kmalu po prekinitvi razrednega pouka steklo delo na daljavo. Profesorji in ravnatelj so se prek videokonference domenili za koordinirano nadaljevanje dela. Na spletnih platformah šole se je pričela delitev gradiva: naloge, ki jih profesorji nalagajo, dijaki vračajo le-tem izvedene. Med prvimi in drugimi tudi poteka uporaba videokonference. Posnete video lekcije si lahko dijaki tudi drugače ogledajo.

Prek spletnih učilnic imajo profesorji nadzor nad tem, kdo je kaj opravil. Vodstvo strokovne šole prihaja tudi naproti družinam, ki so slabše tehnološko opremljene in imajo šibko internetno povezavo.

Z didaktiko na daljavo, ki zaradi pomanjkanja razredne dinamike in neposrednega odziva ne more biti sicer enakovredna tradicionalnemu didaktičnemu delu, si na poklicnem zavodu prizadevajo, da do dijakov prihaja snov, ki bi jo drugače v tem času predelali v šoli. “Tako bo lažje steklo normalno delo v učilnicah, ko se bo vanje vrnil redni pouk”, je ugotavljal Strani.

Loredana Guštin, ravnateljica Znanstvenega liceja F. Prešeren

Ni tako, kot če bi na šoli potekal pouk, a nekaj se vendar premika”, nam je konec minulega tedna zaupala ravnateljica tržaškega Znanstvenega liceja Franceta Prešerna Loredana Guštin, ki smo jo povprašali o trenutnem dogajanju na “njeni” šoli.

Dijaki so doma, ravnatelji in pomožno osebje šol pa redno hodijo v službo. “Veliko dela imamo z izobraževanjem na daljavo. Mnogo raznovrstnega gradiva stalno nalagamo na strani spletnih učilnic, da je na le-teh na voljo dijakom”, je obrazložila Guštinova. Na šoli ohranjajo tudi neposreden stik s starši. Iz teh pričevanj izhaja, da še predvsem dijaki bienija “zelo pogrešajo” socialni element obiskovanja pouka. Ker ima šolsko osebje manj dela z didaktiko, se v teh dneh ukvarja z zadevami (kot je skladiščenje knjig), katerim navadno namenja poletni čas.

V izrednih razmerah ravnateljica izpostavlja tudi, da bi bil potreben “korak naprej” v smer izobraževanja osebja in nudenja ustrezne opreme. “Ministrstvo nam mora dati navodila, ali bomo dijake ocenjevali ob preverjanju znanja prek spleta posredovane snovi ali ne”, je opozorila in dodala, da neurejen pravni okvir sam po sebi vodi k pojavu sporov. Ravnateljica je pa tudi spomnila na težave objektivne (pomanjkanje internetne povezave) in subjektivne vrste (socialna ogroženost onemogoča posedovanje računalnika ali tiskalnika), ki ovirajo potek izobraževanja na daljavo.

Pogovori / N. Roncelli, D. Malalan, K. Majovski, B. Kralj, M. Maver, M. Kravos, M. Lapornik, L. Guštin, P. Strani

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme