Kooperativne banke ohranjajo bližino strankam in so manj predane špekulaciji

Mednarodni inštitut za zadružno ekonomijo Euricse je julija letos že enajstič zapored priredil simpozij o temi kooperativnih bank. Ob tej priložnosti sem se odločil, da predstavim knjigo Co-operative Banking Networks in Europe (Kooperativna bančna omrežja v Evropi), ki je jeseni lani izšla pri založbi Palgrave Macmillan in ki sem jo prebral takoj ob izidu. Knjigo je podpisala italijanska ekonomistka Federica Poli, ki na milanski katoliški univerzi predava s področja bančništva in financ.

Knjigo sem udeležencem simpozija predstavil po digitalni platformi ter jo med posegom ocenil za zelo zanimivo in poučno branje. Gre namreč za strokovno objavo v angleškem jeziku, ki jo priporočam vsakomur, ki želi podrobneje spoznati vlogo in pomen mrežnih struktur za sodobne evropske kooperativne banke, ki v nekaterih evropskih državah igrajo pomembno gospodarsko vlogo.

Vsebino pogovora, ki sem ga med julijskim simpozijem vodil s prof. Poli, bom strnil z namenom, da knjigo predstavim na preprost, a hkrati zanimiv način.

Profesorica Poli, kako to, da ste svoj raziskovalni trud namenili analizi evropskih kooperativnih bank?

Začetni navdih sem dobila v radovednosti in želji, da podrobneje spoznam to vrsto bank. Radovednost me je namreč spodbudila k temu, da sem začela proučevati tako podobnosti kot razlike med kooperativnimi in komercialnimi bankami, ki poslujejo na evropskih trgih. Raziskovalna pot, ki se je končala z objavo knjige, je bila zelo pestra, občasno tudi naporna. Najtežji del oziroma ključni izziv je predstavljala težava pri zbiranju podatkov, vendar je bil trud na koncu povsem poplačan. Tako sem zbrala dovolj informacij o evropskih kooperativnih bančnih skupinah za izvedbo analize ter oblikovanje ugotovitev, ki so zaobjete v knjigi … 

Bi lahko strnili ugotovitve, ki jih podajate v knjigi Kooperativna bančna omrežja v Evropi?

Seveda. Sodobne kooperativne banke poslujejo v sklopu zelo razvejenega poslovnega omrežja, kar ima določene prednosti. Ne smemo pa prezreti specifik, ki se ohranjajo na ravni posameznih držav. V Franciji in drugje po Evropi so kooperativne bančne skupine zelo prepoznavne na trgu. Na podlagi take prepoznavnosti krojijo tržni uspeh. Na Finskem so kooperativne banke združene v večje skupine, prepuščajo pa tudi dovolj poslovne svobode tistim lokalnim kooperativnim bankam, ki želijo ohranjati vsaj delno določeno mero samostojnosti in se ne želijo poistovetiti s strogo skupinsko logiko …

Je prepoznavnost takih bank zajamčena v vseh državah, ki ste jih preučili?

Za primerjalno analizo sem se poslužila bančnih podatkov avstrijskega, finskega, francoskega, italijanskega, nemškega in nizozemskega bančnega sistema. Večinoma se kooperativne banke v vseh teh državah precej razlikujejo od ostalih bank, ki imajo komercialno poslovno obliko in delniško lastništvo. Le v enem primeru sta struktura in poslovni model kooperativnih bank zelo podobna strukturi in modelu standardnih komercialnih bank, in sicer na Nizozemskem. Na Nizozemskem namreč posluje zelo uspešna kooperativna bančna skupina, ki je zelo prepoznavna na domačem trgu, saj je po obsegu bančnih storitev in finančnega poslovanja na drugem mestu, takoj za strogo komercialnim nizozemskim bančnim velikanom, ki razpolaga z obsežno mednarodno poslovno mrežo.

V čem se kooperativne banke pravzaprav razlikujejo v primerjavi z ostalimi finančnimi posredniki?

Iz analize, ki sem jo opravila na podlagi zbranih podatkov, izhaja pomen vloge kooperativnih omrežij za same banke kot tudi za koristnike bančnih storitev – to so podjetja, lokalne ustanove in gospodinjstva. Članstvo v solidnem kooperativnem omrežju lahko bistveno pripomore k uspehu banke. Ta postane hkrati učinkovita z vidika ponudbe produktov ter z vidika finančnega doprinosa gospodarstvu na krajevni oz. regionalni ravni.

V zadnjem poglavju knjige omenjate tudi nekatere izzive, ki zadevajo kooperativne banke …

Digitalizacija bančnih storitev in bančništva nasploh zelo konkretno vpliva na razvoj posameznih kooperativnih bank, kooperativnih skupin in omrežij vsepovsod. Dodana vrednost kooperativnih bank se v primerjavi z ostalimi bankami nahaja v vzajemnosti in v bližini, ki jo ponujajo kooperativnim članom in ostalim strankam. V prihodnjih letih bodo morale take banke oblikovati oziroma uveljaviti strategijo, ki bo bančno digitalizacijo znala združiti s poslovno strategijo, ki temelji na osebnih odnosih, ki jo v finančni literaturi označujemo kot “relationship banking”.

Za zdaj so kooperativne banke manj tvegane in so v primerjavi s komercialnimi in investicijskimi bankami tudi manj predane finančnim špekulacijam. Ravno o tem je govor v moji knjigi. O njihovem nadaljnjem uspehu ali celo širitvi na evropskem trgu pa bo najbrž odločalo predvsem to, ali bodo take banke znale ohraniti etiko pri poslovanju in posodobiti lastno identiteto, ki sloni na vzajemnosti in aktivni participaciji zadružnih članov pri določanju njihovih razvojnih smernic.

Hvala za pogovor.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme