Konec tedna z bogatim kamišibajkarskim programom
Zgodbe in osebnosti 20. stoletja na Goriškem bodo v petek, 6. septembra, ob 20.30 zaživele na risbah in ob pripovedovanju kamišibajkark in kamišibajkarjev v palači De Grazia. Pravljice preprostih ljudi se bodo prepletale z dogodivščinami in anekdotami bratov Rusjan, Maksa Fabianija, Ljubke Šorli, Cecilie Seghizzi, Giuseppeja Ungharettija in Liduške de Nordis. Pripovedovanje bo v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku. Kamišibaji, ki opisujejo sodobno zgodovino obmejnega prostora, so nastali v sklopu projekta Zgodbe na papirju, katerega nosilec je Kulturni center Lojze Bratuž, umetniški vodja pa Katerina Ferletič.
Petkovo dogajanje bo goriško in širše občinstvo uvedlo v 12. Slovenski festival kamišibaja, ki bo letos prvič prestopil mejo in se do 8. septembra odvijal na travniku za cerkvijo sv. Ivana v Gorici. V soboto, 7. septembra, bo nastopilo 35 slovenskih kamišibajkarjev, ki jih je Igor Cvetko – oče slovenskega kamišibaja – izbral med 135 avtorji zgodb papirnatega gledališča, ki so na novo nastale v letošnjem letu. Ob 11. in 18. uri bo na vrsti družinski program, primeren za otroke, ob 21. uri pa bo na sporedu program za odrasle.
S tekmovalnim nastopom se bo letos prvič predstavilo tudi šest slovenskih kamišibajkark iz Italije, ki so se vedno bolj priljubljeni pripovedni tehniki približale na delavnici v sklopu prej omenjenega projekta. To so Slavica Radinja, Nika Cotič, Karol Paulin, Erika Ocretti in Sanja Vogrič. Tekmovala pa bo tudi anekdota o Maksu Fabianiju, ki jo je kamišibajkarki Vlasti iz Štanjela povedala direktorica Narodne in študijske knjižnice Luisa Gergolet.
V sklopu projekta Zgodbe na papirju in Slovenskega festivala kamišibaja je nastalo več razstav. Likovne umetnine in buraji članic skupine Furje iz burje so do 9. septembra na ogled v Knjižnici Damirja Feigla v Gorici, do 30. avgusta pa je bila v Goriški knjižnici Franceta Bevka razstava o kamišibaju na Slovenskem. V soboto, 7. septembra, bodo v prostorih Močnikovega doma ob prizorišču festivala odprli razstavo ilustracij zlatega kamišibaja 2023, ki bo na ogled v času dogodkov. Jeseni pa nameravajo v galeriji ARS razstavljati risbe, ki so nastale v sklopu projekta Zgodbe na papirju. Ob tej priložnosti bodo sestavili tudi katalog.
Letošnji festival bo v nedeljo sklenila okrogla miza, ki jo bosta vodila Jelena Sitar in Igor Cvetko, sledilo pa bo nagrajevanje in podelitev letošnjega zlatega kamišibaja. Po dogovoru z društvom Kamišibaj Slovenije, ki je glavni pobudnik dogodka, bo festival tudi prihodnje leto potekal v naših krajih in na tak način še dodatno obogatil leto Evropske prestolnice kulture.