Koncert, ki presega glasbeno sporočilnost
ŠTEVERJAN – Evropska noč v Brdih z mladinskim orkestrom ESYO
“Da bi bila Evropa drugačna od tiste, kakršno doživljamo sedaj”. Tako je maestro Igor Coretti Kuret uvedel koncert mladinskega orkestra ESYO (European Spirit of Youth Orchestra) po izvedbi evropske himne, s katero orkester začenja vsak svoj koncert. Na trgu Svobode v Števerjanu se je v soboto, 3. avgusta, na dogodku z naslovom Evropska noč v Brdih zbrala večja množica poslušalcev in prisluhnila simfoničnemu orkestru, ki letos praznuje 30. obletnico svojega delovanja in je poseben, ker ga vsako leto na novo na podlagi avdicij sestavlja dobra trideseterica mladih glasbenikov iz vseh koncev Evrope (nezanemarljivo je vedeti, da v tem orkestru igrajo tudi ruski in beloruski glasbeniki …), ki se poleti zberejo in pod vodstvom dirigenta in umetniškega vodje projekta Igorja Kureta ter drugih mentorjev v slabem mesecu dni postavijo klasičen simfonični program in živijo vrednote evropskega združevanja prav po zaslugi zahtevnega orkestralnega muziciranja, ki od mladih glasbenikov zahteva prilagajanje, medsebojno poslušanje in skupno čutenje. Vse te vrednote se nato presenetljivo izrazijo v izvedbah, kar se je pokazalo tudi na sobotnem koncertu. Vzdušje, ki ga je orkester znal pričarati, je bilo sproščeno, čemur je botrovalo tudi napovedovanje samega dirigenta, ki je vsako skladbo posebej predstavil in obenem pripovedoval o ustroju projekta, ki traja že trideset let, izpostavil je tudi njegovo posebnost v vzgoji mladih evropskih glasbenikov, ki bodo znali na tak način graditi boljšo združevalno politiko Evrope prihodnosti. Program orkestra je bil sila zanimiv, saj je predstavljal dela iz različnih zgodovinskih obdobij. Začel je z Mozartovo uverturo v opero Idomenej, kjer so orkestraši (najmlajši je star štirinajst, najstarejši pa enaindvajset let) sproščeno našli tudi pravo balanso v briljantnem in za Mozarta značilnem orkestralnem zvoku. Sledila je na odrih še premalo prisotna Petite suite Georgesa Bizeta, ki jo je sam skladatelj sestavil po predlogi suite Jeux d’enfants (Otroške igre) za klavir štiriročno. Razposajenost in raznolikost stavkov je poudarila najbolj prepoznavno vrlino orkestra, in sicer pazljivost na intonančno stabilnost in velik muzikalni potencial. To je bilo še toliko težje vzdržati, saj je koncert na odprtem zagotovo trši izvedbeni oreh kakor v dvorani. Orkester je zadržal koncentracijo in čistost zvoka tudi v neizbežnih motečih razmerah, kakor so lahko bitje cerkvenega zvona ali hrup iz bližnjih lokalov. Natančnost godalne sekcije in nelahka intonančna preciznost pihal in trobil sta poustvarili zares kvalitetne izvedbe, kar je potrdilo sloves orkestra. Pika na i je bil tudi zanos tolkalne sekcije, ki je v predstavljenih skladbah prišel na svoj račun in z mladostno živahnostjo pripomogel k svežini izvedb.
Spored se je nadaljeval s Čajkovskijevo fantazijsko suito Romeo in Julija, ki je pravzprav simfonična pesnitev po motivih istoimenske Shakespearjeve tragedije. Čajkovskij jo je zložil leta 1869, zaslovela pa je predvsem kot glasbena podlaga različnih filmskih produkcij. Zadnja skladba na sporedu se je rodila spet iz peresa francoskega skladatelja Georgesa Bizeta. Orkester je izvedel prvo suito L’Arlesienne (Arležanka), na kateri Bizet gradi svoje glasbene ideje na podlagi besedila, ki ga je za scensko uprizoritev pripravil pisatelj Alphonse Dudet. Suita v štirih stavkih črpa tudi iz elementov francoske ljudske glasbe in je v svoji zvočni raznolikosti predstavila neizčrpne barvne zmožnosti in interpretativne sposobnosti orkestra, ki so ob koncu izzvale dolg in topel aplavz publike.
Orkester je kot dodatek izvedel še dva stavka iz Bizetove druge suite L’Arlesienne, in sicer Menuet, v liričnem dialogu flavte in harfe z orkestrom, ter živahni ples Farandole, ki je sklenil doživet večer v okviru z globokim sporočilom o tem, kako glasba pomaga rušiti zidove in graditi skupno harmonijo prihodnosti. Kar ni le visokoleteč ideal, temveč – kakor so dokazali mladi glasbeniki – realnost, v katero je treba investirati.
