Kolesarske steze za mesto po meri človeka!

Piše: Kat

Gorica / Obračun zbiranja podpisov za občinski referendum

Odločitev občinske uprave, da se po Korzu Italija spet uvede dvosmerni prometni režim s kolesarsko stezo na stranskih pasovih, je med mnogimi sprožila nezadovoljstvo. Ureditev osrednje goriške prometnice je še predmet živahne javne razprave, predstavniki odbora za ohranitev kolesarske steze na Korzu pa so v ponedeljek, 13. decembra, na srečanju s časnikarji podali obračun zbiranja podpisov za občinski referendum, na katerem bi občani lahko izrazili svoje mnenje. V imenu odbora je govoril Marko Marinčič, ki je izpostavil težave, s katerimi se bodo po ukinitvi kolesarske steze morali soočati kolesarji, predvsem pa osebe, ki se premikajo na invalidskem vozičku. Člani odbora so zbrali skupno 1.675 podpisov (za sklic referenduma bi jih zadostovalo 1500), 500 samo v zadnjem tednu, saj je začetek del za preureditev Korza povzročil nov val polemik.

Med podpisniki, je opozoril Marinčič, je bilo veliko družin z majhnimi otroki, starejših občanov in invalidov, izrecno pa se je zahvalil tudi občinskim svetnikom, ki so sodelovali pri zbiranju podpisov. Zbiranje se je začelo septembra, takoj po županovi izjavi, da bodo kolesarsko stezo premaknili s cestišča na stranska pasova, kjer bodo kolesarji spet sobivali s pešci. “Referendum za ohranitev kolesarske steze je nekaj absurdnega, saj bi morale biti steze del mestne organizacije, tako kot so pločniki, avtobusne postaje in osvetljava,” je dejal Marinčič, ki je opozoril, da se drugod v Evropi mesta razvijajo v smeri trajnostnega razvoja in ekološkega prehoda, Gorica pa v tem smislu nazaduje. Člani odbora so prepričani, da ni bila steza vir težav in nezadovoljstva med občani, eksperimentiranje je bilo uspešno, ureditev Korza pa bi bilo mogoče izboljšati npr. z ukinitvijo ene vrste parkirnih mest ob vozišču ali z določitvijo najvišje dovoljene hitrosti vozil na 20km/h. Mnenja so, da se bosta na referendumu lahko soočili dve viziji mesta: prva hoče mesto po meri človeka in postavlja na prvo mesto trajnostni razvoj, pešce, kolesarje in javni prevoz; druga zagovarja zastarel pogled na mesto, ki pripisuje glavno vlogo avtomobilom.

Marinčič je poudaril, da odbor ni politično združenje, ne bo sodeloval na občinskih volitvah, politične stranke pa bo prosil za podporo in bo podpiral kandidate, ki se bodo zavzemali za ohranitev kolesarske steze. Teh se je v zadnjih mesecih posluževalo veliko ljudi. Po mnenju članov odbora odločitev o vrnitvi k prejšnjemu prometnemu režimu ne temelji na zbranih podatkih, temveč je osnovana le na nezadovoljstvu posameznikov. Odbor je prepričan, da ni demokratično sprejemljivo, da se je občinska uprava odločila za razgradnjo kolesarske steze prav po začetku referendumske iniciative.

Člani odbora predlagajo, da bi referendum potekal istočasno s prihodnjimi občinskimi volitvami, obenem pa je arhitektka Fabia Cabrini opozorila, da bi morala občinska uprava primerno uporabiti javne prispevke, namenjene trajnostnemu razvoju, predvsem v luči EPK 2025. “Prihodnje leto bi morali novi občinski upravitelji v prvih 100 dneh mandata poskrbeti za pripravo prometnega načrta in pred koncem leta 2022 bi ga morali začeti uresničevati,” je poudaril Marinčič.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme