Suzin svet

Kolesarji iz Slovenije na poti treh svetišč (2)

Kolesarji iz Slovenije na poti treh svetišč (2)

Piše Suzi Pertot: Poletje, čas pohodov, kolesarjenja, odkrivanja naravnih lepot

V soboto smo navsezgodaj pripravili še mize, toplo zelenjavno juho ter seveda nekaj steklenic pokalce iz naše Idrske doline. Kolesarje smo pričakali na Stari Gori, no pravzaprav smo bili mi tako dolgo zaposleni s pripravami, da so oni čakali na nas. Pot do zadnjega izmed treh svetišč, ki so jih obiskali, so kar hitro prevozili. Naj omenimo, da so v Idrsko dolino prikolesarili iz Solkana, obiskali Staro Goro in Marijino Celje, se spustili do Idrije mimo Britofa ter v prijetni senci, na parkirišču pred zadnjim svetiščem, počakali na nas, da jim povemo nekaj zanimivosti o pomembni romarski poti nad Čedadom.
Malokdo sploh ve, da je bila dejansko Stara Gora prva slovenska romarska pot, da so tu do konca prve svetovne vojne maševali tudi v slovenskem jeziku in da so bili slovenski verniki najbolj množični obiskovalci svetišča. Pozneje je fašizem maševanje v slovenskem jeziku, tako na Stari Gori kot drugod po Benečiji, prepovedal … Četudi je bil pozneje odlok spremenjen in maševanje v slovenščini spet dovoljeno, je bilo prepozno. Mladi Benečani slovenskih molitev danes ne poznajo več. Na Stari Gori pa pri mašah ni več slišati slovenske besede. Ravno zato se mi je pri srcu kar milo storilo, ko so moji prijatelji v cerkvi, ki je bila tedaj skoraj prazna, glasno molili in peli v slovenščini.
Mi smo jim postregli z nekaterimi podatki o svetišču, predvsem pa o Starogorskem rokopisu. Tega malokdo pozna, saj je bil odkrit relativno pozno. Našla sta ga dva furlanska duhovnika v prejšnjem stoletju, v 60. letih, objavljen je bil komaj leta 1974. Za to je poskrbel msgr. Angelo Cracina. Zdaj naj bi ga hranili v mestni knjižnici v Vidmu, a tega ne vemo zagotovo. Ko se je torej začelo govoriti o tem pomembnem dokumentu, ki je sicer podoben celovškemu, saj obsega Oče naš, Vero in Češčeno Marijo, sem sama že dokončala šolanje na liceju. Prav zato mi je bilo dobrodošlo gradivo, ki mi ga je poskrbel prijatelj in preko katerega sem tudi sama pobliže spoznala Starogorski rokopis. Pomemben je predvsem zato, ker je dragocen dokaz o tem, kako je bila Benečija od nekdaj tesno povezana s slovensko govorečim svetom. Še več. Prispevala je k razvoju prvih oblik pisane slovenščine. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

23.06.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!