Koledar z repentabrsko cerkvijo na naslovnici
Goriška Mohorjeva družba / Zbornik za leto 2024
Koledar – zbornik GMD za leto 2024 – je kot nalašč za postopno branje. Že ob izidu pred sv. Miklavžem je bralce gotovo nagovorila naslovnica, saj je na njej cerkev Marije vnebovzete na Repentabru, ki nam vsem veliko pomeni kot kraj duhovne zbranosti. Ob mesecih se nato vrstijo fotografije tudi drugih cerkva iz raznih krajev, kjer živimo Slovenci v Italiji od morja pa tja do Žabnic. Vse je prispeval naš kolega Danijel Devetak; obenem naj takoj dodamo, da je tudi večina ostalih fotografij v koledarju iz arhiva našega tednika.
Vsebinsko se koledar tudi tokrat deli na vsebinske sklope, na koncu pa objavlja Slovensko bibliografijo v Italiji za leto 2022, ki so jo sestavile knjižničarke NŠK Viviana Vodopivec, Martina Humar in Gabriela Caharija in obsega kar 60 strani. Gre za popis vsega, kar je v letu 2022 izšlo tako v tiskani kot digitalni obliki. Bibliografija, ki obravnava gradivo o Slovencih v Italiji in ga sistematično zbira Narodna in študijska knjižnica, je res dragoceno strokovno-znanstveno delo.
V branje nas uvajata dva spisa. Prvi nosi naslov Jubilejni koledar in izrisuje okoliščine, v katerih so primorski duhovniki dali pobudo za nastanek Goriške Mohorjeve družbe, in izpostavlja, da je pred sto leti, novembra 1924, izšel prvi koledar GMD. Na koncu izraža željo, da bi se pri GMD znali ustvarjalno odzivati na potrebe sedanjega časa.
Drugi članek je posvečen 100-letnici rojstva pisatelja Alojza Rebule in ga je prispevala literarna zgodovinarka, senatorka Tatjana Rojc. Dala mu je naslov V znamenju resnice, ali kot piše: “Stoletnica rojstva velikana slovenske kulture Alojza Rebule prihaja v času, ko se zahodni svet spopada s posebno bolečino, ki jo predstavlja postopno umanjkanje človečanstva. S tragiko bivanja torej, ki je ena osrednjih tem pisatelja in učitelja, ki je generacije mladih uvajal v svet lepega in obenem v zavest, da ne more obstajati nikakršna bivanjska iluzija, temveč samo izbira Resnice …”
Utrip Cerkve je naslov prvega sklopa, v katerem Matevž Čotar uvodoma predstavlja novega tržaškega škofa msgr. Henrika Trevisija. Odlično sintezo življenja in delovanja papeža Benedikta XVI., hkrati s predstavitvijo vloge, ki jo je imel tudi pri reorganizaciji slovenske Cerkve, je prispeval prof. Anton Štrukelj. Skavtinja Lara Bearzi – Ustvarjalni galeb je strnila bogato in povedno srečanje s papežem Frančiškom na Svetovnem dnevu mladih v Lizboni avgusta 2023. Sledita zapisa o dveh zlatomašnikih. Matevž Čotar predstavlja vikarja za slovenske vernike v tržaški škofiji, g. Antona Bedenčiča, ki že 49 let deluje na Tržaškem, medtem ko Ivan Uršič piše o Marjanu Jakopiču, župniku v Komnu.
Drugi sklop z naslovom Kam plujemo uvaja analiza političnega stanja z gledišča sedanjega deželnega svetovalca Slovenske skupnosti Marka Pisanija, ki pod naslovom Kam pa zdaj? ocenjuje, da “lahko marsikaj naredimo mi sami”, in predstavlja svoj pogled na vprašanje slovenskega političnega glasu, na problematiko zajamčenega zastopstva, na težave, s katerimi se sooča šola s slovenskim učnim jezikom v Italiji in glede uveljavljanja naših pravic. Predsednik Slovenske prosvete Tomaž Simčič je dovolil v objavo razmišljanje, ki ga je imel na zasedanju sveta te ustanove ter v katerem poglobljeno analizira vsebinske vidike in težave delovanja. Kulturne in javne delavce vabi k razmišljanju in iskanju ustreznih poti, kako reševati pereče probleme, ki so vezani na odhajanje mladih, na vse večji demografski padec, ki postavlja pod resen vprašaj delovanje slovenskih šol v Italiji, in še kako vnašati nove življenjske sile v verske skupnosti, saj so to izredno pomembni povezovalni dejavniki za naše ljudi. Filozof Jernej Šček nas vabi, da bi se zamislili o treh vidikih raznarodovanja, ki so zaznamovali naš prostor in čas. Našteva fašistični ali izključevalni nacionalizem, komunistični internacionalizem in še potrošniški globalizem. Glede slednjega ugotavlja, da se v družbi blagostanja, “odtujeni od potreb in pomanjkanja, prostovoljno raznarodujemo”. Edino “zdrava narodna zavest” je lahko zvesta do sebe in obenem brez kompleksov odprta drugemu.
S sodobnimi izzivi poučevanja se ukvarja Adrijan Pahor. Gre za zahtevna vprašanja, ki zadevajo tako didaktiko kot pedagogiko in tudi sam (okrneli) šolski sistem. Raziskovalka pri SLORI-ju Alenka Verša je poskrbela za vsakoletno analizo stanja v vrtcih in šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji v šolskem letu 2022/23, ki potrjuje trend osipa vpisanih.
V sklopu Izzivi naše dobe najdemo več prispevkov, ki nas res izzivajo, da se poglobimo v nekaj ključnih vprašanj. Dimitri Žbogar nas npr. vabi, da resneje vzamemo v pretres odnos, ki ga imamo do naše zemlje. Za narodno skupnost je teritorij življenjskega pomena, naš človek pa se je odtujil delu na zemlji, kar pomeni, da nima več odnosa do nje in jo zato zanemarja ter celo razprodaja. Prav tako izzivalna tema našega časa je vprašanje rabe umetne inteligence. Jordan Piščanc je predstavil zgodovinsko ozadje raziskav, ki so privedle do ChatGPT, in članek, ki ga je sestavil prav s pomočjo umetne inteligence, zaključuje s pozivom, da se bo moralo človeštvo odgovorno odzvati na revolucijo, ki jo AI prinaša družbi. Drugi pereč problem so klimatske spremembe, kar se je pokazalo tudi ob katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo, o čemer piše Igor Gregori. Glede ovrednotenja teritorija velja izpostaviti članek Sandra Quaglie, ker predstavlja koordinacijski urad DMO Turismo Benečija, ki skrbi za turistični razvoj Nadiških dolin, Rezije in Terske doline. Ob vse večji prisotnosti modre rakavice v Jadranskem morju Matej Tavčar pojav širjenja te tuje vrste predstavlja bodisi kot problem bodisi kot priložnost.
Najobsežnejši sklop člankov je posvečen zgodovinskim temam. Pod naslovom Od kod prihajamo Marko Tavčar, ki je koledar tudi uredil, piše o vlogi, ki jo je imela duhovniška stanovska organizacija Zbor svečenikov sv. Pavla pri ustanavljanju Goriške Mohorjeve družbe. Sandro Oblak izrisuje bogato prosvetno in kulturno dejavnost v krajih na Cerkljanskem v času Avstrije. Dolgoletni sodelavec Ivan Vogrič je prispeval članek o nabrežinskih kamnarjih in njihovih stavkah ob dobavljanju kamna za vilo Regenstreif v Poetzleisdorfu pri Dunaju in nato o nadaljnji usodi tega poslopja, ki se ga je držalo pravo prekletstvo. V letu 2024 obeležujemo 100-letnico Rimske pogodbe, o tem objavlja tehten članek zgodovinar Branko Marušič. Kako so se raznarodovanju fašističnih oblasti upirali fantje s Tabra nad Dornberkom, opisuje Danilo Čotar na osnovi dragocenih spominov svojega očeta Jožeta. Kako je fašizem pred 90 leti dosegel, da je tedanji videmski nadškof klonil in prepovedal slovenske pridige v Benečiji, zelo nazorno piše Giorgio Banchig, medtem ko zgodovinar mlajše generacije Matic Batič s prikazom posegov v kulturno krajino med letoma 1943–1954 ugotavlja, da so različne oblasti pustile globoke, ideološko obarvane sledove. Renato Podbersič ml. podrobneje predstavlja ozadja nemškega požiga Komna in Branika ter deportacije vseh prebivalcev na Bavarsko februarja 1944, medtem ko Marko Klanjšček z objavo nekaterih odlomkov iz dopisov domov bratov Pepija in Karla Legiše – Kupčevih izrisuje usodo devinskih deportirancev v okviru operacije Bober, ko so Nemci 27. februarja 1944 na Bavarsko deportirali 600 fantov in mož iz 19 vasi devinsko-nabrežinske občine. Kako nerazumljivo, nečloveško kruta je znala biti povojna jugoslovanska oblast, je mogoče spoznati ob branju odličnega članka Rozine Švent s posrečenim naslovom Brez dokazov kriva, v katerem ugotavlja neverjetne sličnosti med usodama Jože Lavrenčiča in njegove hčerke Nine, poročene Lenček, ter dr. Borisa Furlana in hčerke Staše Furlan Seaton. Ob vrsti obletnic, ki se nanašajo na nekatere člane družine Vuk iz Mirna, je arhivistka Ivanka Uršič predstavila pomembne osebnosti te rodbine in ponuja v branje tudi nekaj povednih pisem, ki jih hranijo v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Dragocen umetniški profil imenitnega grafika in pedagoga Franca Vecchieta izrisuje Magda Jevnikar, medtem ko Karlo Mucci strnjeno piše o 35 letih delovanja društva SKRD Jadro, ki povezuje Slovence v Laškem. O 10-letnici Društva slovenskih čebelarjev Trst poroča Matjaž Rustja, medtem ko Marijan Kravos predstavlja delovanje tržaške Slovenske Vincencijeve konference.
Za kroniko in kasnejše raziskovalce kulturnega in prosvetnega delovanja v našem prostoru so dragoceni zapisi v sklopu Kaj smo, ki ga uvajajo poročila o delovanju Goriške Mohorjeve družbe, Celjske Mohorjeve družbe in Celovške Mohorjeve založba. Tem kronikam sledijo predstavitve delovanja ZSKP iz Gorice (Ilaria Bergnach), Slovenske prosvete iz Trsta (Nadia Roncelli), goriškega Združenja cerkvenih pevskih zborov (Damijana Čevdek Jug), tržaške ZCPZ (Rossana Paliaga) in še Kulturnega centra Lojze Bratuž (Matevž Čotar). Za zgodovino našega šolstva v Italiji je zanimivo branje o delu Sindikata slovenske šole v š. l. 22/23, ki ga je napisala Katja Pasarit, medtem ko sta o razvejenem delovanju skavtov tako na Goriškem kot na Tržaškem poročali Ivana Cotič in Vida Petaros.
Koledar Goriške Mohorjeve družbe se tudi tokrat s krajšimi zapisi spominja nekaterih oseb, ki so preminile v minulem letu. V sklopu In memoriam se zvrstijo zapisi v spomin na ravnateljico Mirko Brajnik, šolnika in kulturnika Aleša Doktoriča, rezijanskega kulturnega delavca in župana Luigija Palettija, šolnico in navdušeno gledališko ustvarjalko Lučko Peterlin Susič, glasbenika Aleksandra Rojca, duhovnika in zgodovinarja Alessia Stasija, politika in podjetnika Marjana Terpina ter še na učiteljico in gledališko igralko Majdo Zavadlav.
Marsikateri članek bi si zaslužil bolj poglobljeno predstavitev, a naj bo ta zapis v prvi vrsti spodbuda k branju, saj vsebina ne zastari. Glede na prebrano namreč lahko mirne duše zapišemo, da je koledar GMD za leto 2024 publikacija, ki odgovorno poroča o življenju naše narodne skupnosti in želi z raznimi članki spodbudno vplivati na naš razvoj in bolj življenjsko prihodnost.
