Ko umetna inteligenca postane neločljiv del našega življenja

Draga mladih 2023

Umetna inteligenca (UI) je danes že popolnoma preplavila naša življenja in našo družbo. Postala je neločljiv del našega vsakdana, znatno oblikuje našo prihodnost in pripomore k spoznavanju novih vidikov in ustvarjanju novih misli. O umetni inteligenci oz. o tem, česa ta še ne ve, so na letošnji Dragi mladih spregovorili dr. Daniel Doz, dr. Andrej Flogie, mag. Jonas Miklavčič, inž. Borut Švara in Marko Grobelnik.

Pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah je v soboto, 2. septembra 2023, potekala že tradicionalna Draga mladih, ki jo prireja društvo Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP). Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ksenija Kosmač, pogovor pa je povezoval član društva Jernej Močnik. Profesor matematike in fizike na Državnem znanstvenem liceju France Prešeren v Trstu ter docent literarne algebre in didaktike matematike na Univerzi v Trstu in na Univerzi na Primorskem dr. Daniel Doz je v uvodnih besedah spregovoril o šolstvu, UI in sistemu z UI v obliki klepetalnika oz. računalniškega programa ChatGPT. Poudaril je dejstvo, da so se vsi dijaki danes že spopadli s ChatGPT. “Umetna inteligenca je danes v šoli postala problem, saj je z njo mogoče pisati cele spise in profesor ne more tega sploh preveriti.” Vprašati se moramo torej, kako preprečiti prekomerno uporabo UI v šolstvu. “Šolstvo, birokracija in cela zakonodaja so danes, ne samo v Italiji, zelo počasni, umetna inteligenca pa ne. Preden se bo šolska zakonodaja odločila, kako sploh ravnati z UI, bo ta že zastarela,” je še poudaril Daniel Doz. O UI v šolskem sistemu je spregovoril tudi direktor Zavoda A. M. Slomšek ter predstojnik oddelka za tehniko na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru dr. Andrej Flogie. “Človek si že celo življenje skuša olajšati delo in cilja na stalen razvoj, šolski sistem pa se temu nekako upira,” je poudaril. Na eni strani so torej dijaki in učenci, ki se preizkušajo, na drugi pa učitelji, ki se temu upirajo, enostavno ker je to nekaj novega. “Razumeti moramo, da je lahko umetna inteligenca velika prednost, treba pa je vedno iskati mejo,” je sklenil dr. Andrej Flogie. Mag. Jonas Miklavčič trenutno deluje na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani kot mladi raziskovalec in asistent za področje filozofije. Z njim se je moderator pogovarjal o odgovornosti oz. prevzemanju odgovornosti pri nezgodi z umetno inteligenco. “Problem je transparentnost umetne inteligence oz. zaznati, ali je probleme ustvarila umetna inteligenca. Ko se ukvarjamo z UI, skušamo že vnaprej predvideti določene posledice in se jim torej izogniti,” je sklenil. Inženir Borut Švara je svojo kariero začel kot programski inženir v firmi Triumpf, ki razvija avtomatične kontrolne enote. Zaposlen je pri družbi Aindo, katere soustanovitelj je, tam je šef tehnološkega oddelka in vodi mlado skupino talentiranih ljudi za inovativne rešitve na področju umetne inteligence. Spregovoril je o številnih načinih uporabe UI, kot je lahko ustvarjanje glasbe, likovnega oz. umetnostnega izdelka ter seveda sestavljanja daljših zapisov. O hitrem razvoju umetne inteligence ter o njeni “lahki” uporabi je na jutranji okrogli mizi spregovoril raziskovalec na področju umetne inteligence na raziskovalnem inštitutu Jožef Stefan Marko Grobelnik. “Danes je res veliko ljudi, ki se s tem ukvarja. Vsak učenec in dijak lahko z malo znanja in skoraj nič stroški nekaj ustvari s pomočjo umetne inteligence. V zadnjih letih smo opazili, kako so se sistemi umetne inteligence znatno izboljšali, prišlo je res do velikega preskoka. Umetna inteligenca in vse nove tehnologije že vplivajo na naše življenje, tudi če mi sami tega ne uporabljamo,” je sklenil Marko Grobelnik.

V večernih urah pa se je v šotoru Drage zbralo lepo število mladih, da bi prisluhnilo slovenski rokenrol skupini Jet Black Diamonds. Peterica prijateljev in sošolcev iz Vipavske doline, ki je opozorila nase s singlom Retro anorak, je sobotni večer zaključila na enkraten način.