“Ko se zavedamo, da smo ljudje, se meje podirajo!”

Vez med Trstom in njegovim zaledjem ter odnos, ki ga je širša okolica imela do obmorskega mesta, je dejstvo, ki prerašča zgodovinske in geopolitične sunke, saj se zapisuje v zavest ljudi. Ta odnos med obema poloma, ki sta se nekoč tako tvorno dopolnjevala, lahko ponuja tudi v prihodnje temelj za prenovljene odnose med tukaj živečimi ljudmi, kajti “le takrat, ko se zavedamo, da smo ljudje, se meje podirajo”.
S temi besedami se je režiserka Loredana Gec zahvalila občinstvu ob koncu premierne projekcije svojega dokumentarnega filma z naslovom Ud kapca du murja, ki so ga zavrteli v sredo, 6. februarja, v avditoriju deželnega sedeža RAI. V delu Loredane Gec se zgošča tudi temeljno poslanstvo slovenskega programskega oddelka, ki po besedah ravnateljice Martine Repinc teži k snovanju in krepitvi čezmejnih vezi. “Loredana Gec se s kulturno dediščino slovenske Istre preko radijskih oddaj ukvarja že nekaj let. Tokrat se je odločila, da bo glasu dodala še sliko…”, je dejala Repinčeva.
Dokumentarna pripoved režiserke se tako razpleta na podlagi pričevanja preprostih ljudi in nekaterih ključnih osebnosti sedanje slovenske obalne regije (etnologinje Rožane Koštial, zgodovinarja Leandra Cunje, pesnice Alferije Bržan, ekonomistov Livia Jakomina in Vojka Čika, Sebastjana Šika, odgovornega za stike z javnostmi Luke Koper, Dragana Marušiča, rektorja Univerze na Primorskem), popotniško pripovedovanje pa temelji na zgodovinskem spominu enega izmed osrednjih kulturnikov slovenske Istre, publicista Milana Gregoriča. Film se namreč začenja na vrhu Tinjana, razgledne točke, od koder se pogled razteza daleč naokrog, od gričev slovenske Istre vse do Tržaškega zaliva in Kraške planote. Na tem kraju začenja Milan Gregorič svojo pripoved z ugotovitvijo, da je bilo gospodarstvo nekdanje Istre podrejeno potrebam Trsta v obdobju njegovega sunkovitega razvoja. Tinjan je bila prava postojanka s prostim pogledom na tržaško pristanišče: ob prihodu vsake nove tovorniške ladje se je glas razlegel naokrog in moška delovna sila je v hipu bila na poti v Trst po zaslužek. Nenadomestljivo vlogo v domačem gospodarjenju pa so imele ženske-šavrinke, ki so sprva peš, kasneje z vlakom po porečanski trasi, nato pa v sodobnejši dobi z avtobusi prihajale v zalivsko mesto, da bi prodajale različno blago in predvsem hrano, ki so jo nabavile v Istri. “Šavrinke so bile dejanska vez med Trstom in slovenskim ter hrvaškim ozemljem”, je dejal Gregorič. Bile so nosilke domačih zidov. Tej navezi med mestom in zaledjem, ki je bila hkrati gospodarskega in človeškega značaja (Gregorič je poudaril, da so nekdanji slovenski Istrani čutili za svojega bolj Trst kot Koper), je prizadel smrtni udarec fašizem.
Po drugi svetovni vojni, po boleči rani eksodusa istrskih optantov (ti niso zapuščali le obalna mesta, ampak tudi notranjost ozemlja), zlasti pa po podpisu Videmskega sporazuma se je čezmejno občevanje na novo razvilo, sicer v dokaj manjši meri kot nekoč. Dokumentarna slika, za katero je odgovoren snemalec Andrea Sivini (montažer filma je Piero Magnani), vključuje poleg pričavanj intervjuvancev tudi arhivske posnetke, ki kažejo na dobičkonosno čaršijo Rusega mosta, neštete avtobuse, ki so polnili tržaško nabrežje, prodajalce in kupce, skratka tako gospodarsko podstat, ki je mestu dala novega zagona po temačnem vojnem in povojnem obdobju. V to tkivo je po podpisu Osimskih sporazumov globoko zarezala tržaška politika z nacionalističnim gibanjem Lista za Trst: nadaljnji politični razpleti so preprosto jemali kisika tovrstni čezmejni izmenjavi in zopet ločili mesto od njegovega naravnega zaledja.
Spomnimo se še dolgih kolon avtobusov in zasebnih vozil na mejnih prehodih, ki so prestajali temeljito carinsko kontrolo. Gregorič ima v spominu še jasno izrisano izkušnjo, ko je v študijskih letih čakal na meji tudi do pet ur in medtem pisal domače naloge. “Bil je čas, ko je Trst ponovno tonil v zatohlost, Koper in slovenska Istra pa doživljala nesluten razvoj”. Mladinske delovne brigade gimnazijcev so postavljale temelje koprskemu pristanišču “s kariolami, pikoni in badili”, v letih je ta zametek zrastel v solidno in perspektivno večnamesko Luko, ki po besedah Sebastjana Šika predstavlja z geostrateškega vidika pomemben servis za srednjeevropske gospodarske izmenjave. Gregorič je podčrtal tudi kulturni preporod slovenske Istre sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki je temeljil na neutrudnem spodbujevalnem delu velikega narodnjaka Alojza Kocijančiča. Vrh kulturnega prizadevanja slovenskih Istranov pa se je udejanjil v ustanovitvi Univerze na Primorskem.
Za slovensko Istro je nato prišel čas slovenske pomladi, izgube jugoslovanskega tržišča, kasnejšega vstopa Slovenije v EU in novega preporoda. Gregorič je ob koncu filma Loredani Gec in gledalcem dokumentarca zaupal, da “smo vselej delali neodvisno od sistema, v katerem smo bili”.
Premieri dokumentarnega filma je prisostvoval tudi začasni direktor deželnega sedeža RAI Fabrizio Binacchi, ki je naglasil pomen slovenskega programskega oddelka pri snovanju celotne radiotelevizijske ponudbe deželnega RAI, Martina Repinc pa je z veseljem poudarila podpis obnovljene konvencije slovenskih programov. Zahvalila se je zato sen. Tamari Blažini in generalnemu konzulu RS v Trstu Dimitriju Ruplu, ostalim slovenskim političnim predstavnikom in predsednikoma krovnih organizacij, da so s svojim delom omogičili ta korak. V imenu SKGZ je ob koncu premiernega popoldneva spregovoril Marino Maršič, predsednik SSO Drago Štoka pa je segel po osebnih spominih v čas, ko je bil sam deležen nekaterih dogodkov, ki jih dokumentarec Loredane Gec opisuje. Spomnil se je nelahkega razmerja med ezuli in slovenskim avtohtonim prebivalstvom. V času so se odnosi vendarle izboljšali, veliko izmed optantov je tudi na novo odkrilo svoje slovenske korenine: “Človek ni tako hudobno bitje, kot bi ga nekateri hoteli predstaviti”, je dejal predsednik SSO.
IG

Nov dokumentarec Loredane Gec o odnosu med slovensko Istro in Trstom

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme