Ko se poezija spaja z glasbo

Piše: Samuel Devetak

NŠK Gorica / Vzporedni objemi

Kot predvideva program cikla literarno-glasbenih večerov z naslovom Vzporedni objemi, je vsak prvi petek v mesecu na sporedu novo srečanje. Tretji dogodek iz niza performativnih srečanj poezije in glasbe je potekal 1. aprila 2022 v Narodni in študijski knjižnici v Gorici. Kot vedno je srečanje vodil pesnik, glasbenik in profesor David Bandelj, ki je obenem idejni snovalec projekta. Tokratni gostji sta bili pesnica Alenka Jovanovski in pianistka Ingrid Mačus. Prva je literarna kritičarka in zgodovinarka, prevajalka in pesnica. Študirala in diplomirala je na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za pesniško zbirko Tisoč osemdeset stopinj je leta 2019 osvojila Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. Druga pa je študirala klavir na Akademiji za glasbo in muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter se trenutno ukvarja s študijem glasbene kompozicije na konservatoriju v Vidmu.

Paradoksalni naslov projekta namiguje na spojitev, prepletanje poezije in glasbe. Prav to sta iskali umetnici: da bi publiki, ki je bila pretežno mlada, skušali posredovati nekaj več od golega recitiranja poezij in igranja na klavir. Pesnica je občinstvo nagovorila z nekaterimi svojimi poezijami iz zbirke Teater iz papirja; prebrane pesmi so v glavnem zajemale dva skupna motiva, in sicer t.i. Margareto in mojstra. Ingrid Mačus pa je zaigrala in zapela pesmi svoje sogostje, ki jih je sama uglasbila. Glasbenica je tudi publiko presenetila z nenavadnim zvokom, ki ga je proizvajala z lokom po čineli.

Drugi del večera je bil namenjen pogovoru, ki ga je Bandelj začel s tremi vprašanji. Pesnico je najprej vprašal o vlogi poezije v sodobnem svetu. Alenka Jovanovski razume poezijo kot ustvarjanje v smislu grškega glagola poiéin, ki pomeni ustvariti nekaj, kjer prej ni nič. “Poezija v civilizaciji manipulativnih, praznih, lažnih besed je pred zahtevno nalogo, ker je vedno treba zlomiti lažno in poiskati resnično besedo”, je odgovorila. Glasbenico pa je Bandelj vprašal, ali je poezija že glasba ali pa je glasba v nekem smislu poezija. Ingrid Mačus je odgovorila, da je oboje prav, kajti poezijo in glasbo povezuje čas, ki teče v poeziji in glasbi. “Ko poezija vstopi vate, ne da bi se tega zavedal, imaš v sebi cel film in zgodovino ter ogromen kos časa; glasba pa ima to nalogo, da svojo poetiko išče v svojem časovnem razvoju”, je odgovorila mlada glasbenica. Končno vprašanje – o vzroku ustvarjanja – je bilo namenjeno obema: gre za potrebo ali za izbiro? Zakaj človek hoče pustiti sled? Prav ideja ustvarjanja, ki jo je pesnica predstavila, je bil odločilni dejavnik, ki jo je prepričal, da je njena življenjska pot pesniško ustvarjanje. Glasbenica pa je dejala, da je na začetku mislila, da je ustvarjanje stvar izbire; nato je spoznala, da je to nekaj naravnega, kot hoja. Ustvarjanje je trenutek svobode, ki ga človek lahko doseže pri vsakem poklicu.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme